sobota, 20. julij 2013

Uporaba deževnice za tuširanje in pranje

Ker me precej ljudi kliče zadnje čase, kako je z rabo deževnice v naši hiši sem se odločil, da napišem še eno objavo, ki bo bolj razjasnila ''cost-benefit'' te odločitve. Skratka, ker uporabljamo  deževnico povsod, tudi za pranje oblek in posode in ker pitna voda priteče samo na pipi v kuhinji, je marsikoga zanimalo kako to zgleda. Super, kakopak J Ampak ker je celotni sistem povezan, bomo šli lepo po vrsti, kar se tiče stroškov...
ZBIRANJE: Strešnike bralci poznajo, so gladki, umazanija z njih se hitro spere. Takšne smo izbrali zaradi estetike, pa tudi zaradi deževnice. Načeloma je vsaka streha dobra, razen mogoče kakšnega Gerarda in podobnih pločevinasto peskanih zadev, ker pač zadržujejo umazanijo bolj kot drugi. Dodaten strošek pri kritini torej ne bi smel biti izgovor.
Žlebovi so iz pobarvane cinkane pločevine. Aluminij se mi je zdel bolj občutljiv in reaktiven, vendar do danes ni strokovnjaka v Sloveniji, ki bi znal kaj pojasniti na to temo. Po moje res samo bakreni niso primerni, vsi ostali pa so srednja žalost z izjemo ''rostfrei-jevskih'',ki so najmanj oporečni. Tudi tu ni nekega dodatnega stroška.
LOVLJENJE: lovilnik grobih delcev je obvezen element. Listje se na strehi znajde neverjetno hitro (mi smo 100m od hrastovih dreves in sem jih celo pomlad pobiral iz lovilnika). Varianta so namenski kosi, ki pridejo na navpično odtočno cev, vendar so dragi kot žafran. Jaz sem kupil v Lidlu mrežico, ki se napne preko žlebov in to me je stalo 40€ za 50m. Če se odločite za to opcijo, mora biti mrežica nameščena pod kotom, ne vodoravno, kot bi jo namestilo večina kleparjev. Najbolj enostavna rešitev je pretočni jašek z mrežico, vendar morate imeti za to dovolj prostora in razpoložljivega naklona. Jaz slednjega nisem imel, zato sem pristal na žlebovih. Cena je v mojem primeru še vedno nižja, kot pri namenskih kosih, najceneje pa pride varianta z jaškom, ki je še kakšnih 20€ cenejša.
FILTRIRANJE: Zaklopka prvega preliva opravlja svoje delo tako kot mora. Cena okrog 150€, če je streha do 150m2. Parkrat sem bil moker, da sem ugotovil, katera količina dežja naj jo preklopi, sadaj pa deluje samodejno. Peščenega filtra nisem montiral, ker nimam dovolj padca za takšen kos. Sem pa za črpalko namestil filter za 30€, da ustavi morebitne zalutale delce.
ZALOGOVNIK – ŠTIRNA:  Velikost štirne naj bo takšna, da zadosti približni mesečni porabi pitne vode (vidno na računu od komunale). Jaz sem ugotovil, da pozimi porabimo okrog 14, poleti pa okrog 18m3/mesec, zato sem vgradil 16m3 štirne. Do sedaj še ni zmanjkalo zaloge, res pa je, da je letošnje vreme nerealno, saj je tako idealno za zbiranje deževnice, da je že cukrasto. Skratka dodaten strošek je večji zalogovnik, ampak po moje je to nekaj m3, kar ne bi smelo biti več kot 200-300€.
TLAK: Je največji strošek investicije v sistem z deževnico. Če imate enodružinsko hišo je super črpalka grunfosova MX400, ki zagotavlja bolj ali manj neprekinjen tlak. Cena okrog 400€. Nas je toliko, da je bila potreba po črpalki s prilagojenim delovanjem glede na porabnike in je bila cena 1400€. Toliko stanejo tudi boljši sistemi za uporabo deževnice z avtomatskimi preklopi na vodovod. Ker se mi je zdelo, da bom brez te funkcije lahko  mirno shajal in ker sem slišal, da je s tistim preklopom kar nekaj uporabnikov imelo težave, sem se odločil, da denar raje investiram v namensko črpalko, preklop pa naredim ročno. Saj se ne bi smelo zgoditi prepogosto...ampak za tovrstno početje je nujna črpalka, ki ima zaščito pred suhim tekom. Pri nas črpalka resnično deluje tako, da ni nobene razlike z javno napeljavo (razen, da rabi elektriko), tudi če se izmenično odpira več porabnikov po hiši. Poraba elektrike je odvisna od moči, mi v enem mesecu porabimo 25kwh elektrike, kar je pri trenutnih cenah  okrog 2,5€. Nekako tako kot hladilnik J
NAPELJAVA: Razvod je nekaj dražji, vendar ne zelo. Ponavadi vodovodarji vlečejo napeljavo tako, da zaporedno priklapljajo porabnike. Dodaten strošek je cev, ki jo morajo potegniti iz kotlovnice (topla voda) do porabnikov deževnice. Pri meni je bil dodaten strošek tudi nekaj ventilov v kotlovnici, ki omogočajo preklop na pitno vod o, ker nisem vedel a bo to sploh delovalo. Preklop na pitno vodo mora biti tudi v prostoru s črpalko, če zmanjka deževnice, ampak to mora biti tudi, če jo uporabljamo samo za kotličke. Če nam deževnica ne bi bila všeč, je fino, da sta 2 preklopa, da lahko kotličke in vrt še vedno napajamo , vse ostalo pa ločeno preklopimo na pitno vodo. Če bi delal še enkrat, bi preklop naredil samo v sobi s črpalko. Strošek dodatne investicije je seveda odvisen od oddaljenosti najbolj oddaljenega porabnika , ampak je nekje v rangu 200€.
Končni učinki so kot sem že omenil - nižja poraba pitne vode (ki je sicer trenutno smešno poceni, vendar se ponekod že draži, poleg tega je na porabo pitne vode vezana kanalščina in podobne neumnosti), kopalnice dejansko brez vodnega kamna, tuš kabine in pipe, ki se svetijo kot nove in bistveno bolj mehka in manj izsušena koža. Glavni razlog je bil pri nas dejstvo, da je to edina pot, da ohranimo naše pitne vire - pridobiti pa je treba kritično maso. Tako kot so nas strokovnjaki že desetletja opozarjali, da se bomo znašli v krizi, tako nas WHO že leta resno opozarja, da se nam, brez sprememb, po letu 2020, zagotovo pa do leta 2050 ne piše več najbolje kar se tiče pitne vode. To se sliši kot grožnja, pa ni, je le realnost in odgovorno od nas vseh je, da kaj ukrenemo, da se to ne zgodi.

PASTI: Glavna past, ki se skriva v uporabi takšne rešitve so okužbe dihal in prebavil, če katerikoli sistem naredimo  površno ali pa je kje kakšna skrita napaka. Vsaj 1x letno je potrebno preveriti mikrobiološko in kemično neoporečnost vode. Druga slaba stran je cena – mislim, da se finančno ne izplača nikoli, sploh pri današnjih cenah vode. Vendar nam je lahkota čiščenja bistveno pomembnejša od prihrankov in to je bil tudi glavni razlog za tovrstno odločitev. Če bi gledali samo cost-benefit, potem je uporaba za splakovanje kotličkov in zalivanje vrta še manj donosna. 

sreda, 10. julij 2013

Pomladna izkušnja

Ja, vem, dolgo časa se ni nič dogajalo na strani, vendar je pač tako, da ko se enkrat vseliš, ti ''vse dol pade''. Energijo za gradnjo smo pokurili za nekaj deset let v minus in zato sem rabil nekaj časa, da sem se regeneriral. V odgovor vsem, ki so spraševali, kaj se je novega zgodilo...nič. Nekatere stene so že umazane, hiša je še vedno polna preseljenih stvari, ki čakajo, da se dokonča lopa in vrtna uta, ker je pravzaprav tam njihovo mesto. Ker pa so shranjene v kleti, te to niti ne moti preveč, saj sta pritličje in mansarda božansko lepi in tudi  pogled skozi panoramsko steno na gradb(smet)išče zunaj, sploh zares ne moti :-)

Pomladi smo imeli prehodno obdobje (nekaj dni), ko je rekuperator naenkrat izsušil ves zrak, pa še filtri so bili tako zapacani, da se je čutila zatohlost v prostoru. Če so v hiši mizarji in je okolica še tako peskava, je bilo logično, da so so bili takšni. Vsake pol leta pa jih je tako ali tako priporočljivo menjati in po menjavi so vse težave z zrakom izginile. Lahko da so imeli filtri kaj pri tem, lahko pa da je bil samo psihološki učinek.

Ogrevanje...kaj je že to? Od sredine marca, je kamin ugasnjen. Nekaj malega je sicer zaradi dolge zime še bilo potreb po ogrevanju, vendar je sonce preko kolektorjev tako segrelo zalogovnik, da s tem ni bilo težav. V marcu je na sončen dan temperatura na dnu zalogovnika iz 30°C porasla na okrog 55°C. Od aprila naprej pa so se te temperature višale, najvišje so bile v juniju, vendar nikoli več kot 70°. Očitno smo zadeli terno s pozicijo kolektorjev na kot 60°. Dejansko tudi v tistih 3 tednih vročinskega vala junija, kolektorji niso pretiravali s toploto. In jaz sem hotel senčiti kolektorje....bah! Tako pa je zalogovnik na sončen dan pozimi (na dnu) segret na 50-55°C, poleti pa na 70°C. Kaj bi še hotel boljšega...

Tisto na kar sem pa najbolj ponosen pa je deževnica, ki smo jo z veliko težavami (črpalka, zajem...) uspeli usposobiti šele konec aprila. Ampak, to vsem povem, to je najboljša stvar pri hiši :-) Dobro, sem zafrknil, ker sem zgodaj spomladi pozabil premakniti zaklopko prvega preliva in je ob prvem nalivu natočilo v štirno precej cvetnega prahu, ki ga bom zares lahko odstranil šele, ko se štirna povsem sprazni . In zato sem moral za črpalko montirati en filter, vendar od takrat naprej sistem deluje odlično. Zbira se čista voda, prvi preliv jo zlije stran kakšnih 50-100l, potem pa zbira neoporečno. Je pa trajalo kar nekaj nalivov in močenja do kosti, da sem na kosu našel pravo nastavitev. Od maja je ne premikam več, nazadnje sem kos preveril konec junija in je deloval tako kot mora. Se pravi, da lahko res pozabimo nanj, ko ga enkrat uglasimo.
Zakaj ponos pri deževnici? Verjetno ker sem bil tu najbolj skeptičen. Vodovodar se je držal za glavo, ko smo napeljevali ločene sisteme, vendar je sedaj tako, da je pitna voda samo na kuhinjskem koritu. Vsepovsod drugje pa čista, mehka deževnica. Kako izgleda čiščenje tuš kabine po tem ko se tuširaš? Odpreš steklena vrata in pustiš da se posuši - vse izpari in po dobri uri je kot da se ni nič zgodilo. Tudi pipe samo obrišeš in se svetijo kot nove, brez kamna... nobenih bref, musculo, cilit jajc :-)

Temperatura in splošna klima v hiši je konstanta. Dobesedno. Nihanj ni, tako da smo že prišli do prvih idiotizmov pri gradnji (bo o tem kmalu ena objava) - namreč vgraditvi električnih grelnikov v ''lojtrce'' v kopalnici - za vsak slučaj- v prehodnih obdobjih. Kopalnica je topla, pika! Tudi če zunaj prehodno pade na okrog 0°C.  Verjetno ima tu zidana hiša res prednost pred montažnimi lesenimi...

Skratka naša pomlad je bila počasno uvajanje na novo življenje...od časa do časa smo si celo privoščili kakšno tako nenavadno in nevsakdanjo stvar kot je družinski izlet :-) Nazaj smo se navajali drug drugega in otroci so me počasi nehali klicati mami :-) Dejstvo, da se mi ni bilo treba ukvarjati z bedarijami šlampastih izvajalcev, je bilo tudi osvežujoče. Tako zelo, da namensko nisem hotel kvariti dobrega vzdušja še s parimi objavami, ki bodo sledile kmalu. Kakor tudi tista obljubljena o tem, kaj bi naredil drugače :-)

Aja, ne vem če ste zasledili staro popravljeno objavo o stroških. Samo hiša (opremljena do faze, ko noter nosiš samo še pohištvo) je stala 848€m2. Bravo mi. Koliko je stalo vse skupaj pa raje ne bi :-)