torek, 26. februar 2013

Zimska izkušnja

Sedaj, ko smo dali čez že glavnino zime (upam), tudi rekordno količino snega pa že lahko podam prvo začasno oceno bivanja v zimskem času. Najprej smo seveda bili šokirani, koliko energije je šlo v hišo po samo mesecu dni, saj smo skurili 2 toni. Ampak, zidove in beton je bilo treba akumulirati, naš glavni porabnik pa je bila vlaga - voda ima namreč ogromno toplotno kapacitivnost. Ker smo pred vselitvijo poplavili hišo, je ta vlaga zahtevala ogromno energije. Ravno tako izhlapevanje iz zidov, ki  so bili pred tem obdelani z 90 ''kantami'' jubolina, ki se seveda zmeša z vodo. Ampak po dobrem mesecu se je stanje uravnotežilo. Dejansko drži podatek, da če je zunaj več kot 0-5°C in vsaj malo sonca, potem peč na pelete miruje. V najhujšem mrazu (-10°C) smo porabili malenkost več kot 1 vrečo pelet na dan (ogrevanih je 340m2). S sončnimi kolektorji je bilo do sedaj tako, da so zmogli pri nekaj stopinjah pod ničlo, ob sončnem dnevu, v 4-5 urah segreti celotnih 1250l zalogovnika na nekaj čez 50°C. Peč sem zanalašč ugasnil že zvečer, tako da je bila zjutraj ob začetku poskusa temeratura na dnu zalogovnika okrog 20, na 3/4 višne, kjer je odjem za radiatorje pa malo čez 30°. Resničen je tudi podatek, da ni problem, če vmes peč ne dela (ne dodamo pelet, se ugasne zaradi svojih muh, ali jo ugasne lastnik), se v enem dnevu ne pozna kaj dosti. Nekaj sicer se, samo to je daleč od klasične hiše. V glavnem je pa tako, da ko posije sonce, postane vroče :-) Samo kaj, ko je sonca le za vzorec letos. Ampak pred zadnjo pošiljko snega je bil en tak dan, zato sem to izkoristil in naredil en ''photo session''. Slikce so spodaj. 


Pogled z juga. Kolektorji so zelo hitro goli, saj sneg spolzi z njih. Če bi jih nameščal še enkrat, bi jih dal povsem na kap,  kerr potem bi sneg samodejno zdrsel dol. Tako pa sem moral z lopato odstraniti grmado pred njimi in ko ga je nametalo več, še z njih. Računam, da se bo sneg, ko odstranim snegobrane s prve vrste strešnikov, tam manj kopičil.

Velika panoramska stena je ob sončnem dnevu prav nalašč za martinčkanje. Kavč v dnevni sobi je tik ob oknu in je najbolj oblegano mesto :-)

Jugovzhodni pogled.

Severni pogled.

Zahodni pogled. Ko bo asfalt, si bomo pa tudi oddahnili, saj se trenutno neverjetno praši in svinja v veži.

Ideja je bila, da je nadstrešek za avtomobile nizek in čimmanj vpadljiv...

...kar nam je zelo dobro uspelo. Z dovozne poti se ga skoraj ne opazi.

nedelja, 24. februar 2013

Nadstrešek za avtomobile

Parkiranje avtomobila v energijsko varčni hiši hiši je zeeelo zahtevna želja. Saj ne, da ni mogoče, prinese pa to en gromozanski kup komplikacije in odnese kar nekaj financ. Garažo je treba ločiti od toplotnega ovoja hiše. Težave so z zagotavljanjem zrakotesnosti, tudi sama vgradnja dvižnih vrat je na notranjo stran zidu, kar skorajda onemogoči rešitev toplotnega mostu pri špaletah. Saj se ga da precej zmanjšati, vzame pa precej živcev in časa. So pa garažna vrata na trgu že precej toplotno izolativna, saj se da dobiti takšna s toplotno prehodnostjo 1W/m2K, kar je prazaprav le malenkost slabše od vgrajenih oken s troslojnimi zasteklitvami (odvisno seveda od velikosti okna).

Ravno zaradi teh komplikacij pri vgradnji, sedanji investitorji svoje jeklene konjičke raje parkirajo pod zunaj postavljenim nadstreškom. Mi smo imeli sprva idejo toplotno ločene garaže, nato pa se nam je družinska situacija tako spremenila, da smo namesto toplotno ločene garaže naredili toplotno ločeno gasonjero. Zakaj toplotno ločeno? Ker Ekosklad ob tako pomembni spremembi PZI načrta, kot je zunanji toplotni ovoj, baje zahteva ponovno vložitev vloge za gradbeno dovoljenje in nov PZI. Zato smo naredili tako, kot bi bila tam garaža - ata ima sedaj pol metra debele vse stene (ne samo zunanje) in strop za pritlikave, je pa na toplem :-) Namesto garažnih vrat smo vgradili panoramsko steno z vhodnimi vrati, avtomobili pa so ostali zunaj.

Zelo pogosto je nadstrešek podaljšan v lopo, ker so bile seveda garaže poleg shrambe za avtomobile tudi prostori, kjer so svoje mesto našla kolesa, rolerji, smuči, kamp oprema, lopate, metle, otroške igrače.... Malo od teh stvari rabi ogrevano shrambo in zato je pravzaprav takšna zunanja lopa povsem logična investicija. In pregled nadstrešnega trga pokaže nesorazmerja med možnimi načini izdelave in seveda ceno. Jaz sem razposlal povpraševanje za izdelavo nadstreška za 2 atomobila in lopo, v skupni izmeri približno 5,2 x 9m).

 Najcenejši naj bi bili leseni, čeprav se kasneje izkaže, da niso tako zelo poceni - verjetno zaradi večjega povpraševanja po nadstreških v zadnjih letih. Lesen nadstrešek ima določene omejitve pri razponih, oz. bolje rečeno nemasivni leseni nadstrški imako omejitve. Če hočete naediti nadstrešek za 2 ali 3 avtomobile, hitro ugotovite, da je skupna debelina vseh lesenih tramov (prečnih in vzolžih nosilcev), preko pol metra, čemur jaz pravim masivni leseni nadstreški. Tovrstni tip ne paše k vsem hišam, k naši zagotovo ne. So pa eni leseni nadstreški prave male umetnine, tisti z dvokapnico so že hišica zase, s povsem samosvojo arhitekturo, ljubko načičkani in izrezljani. Cena izdelave nadstreška za našo ponudbo naj bi bila okrog 5.500€.

Preostanejo jekleni nadstreški (cinkani, prašno lakirani ali pa ne, s prozorno ali pločevinasto streho), katerih proizvajalcev je kar nekaj. Jaz sem hotel nadstrešek s čimmanj debeline strehe, ker so mi obrobe z več kot 40cm višine preprosto grde. Višino obrobe (debelino strehe) pravzaprav pogojuje naklon strehe. Večina proizvajalcev namreč naredi skrito klančino strehe, tako da vzdožne tramove pripnejo na eni strani na prečne nosilce, na drugi strani pa pod njih in tako optično zmanjšajo naklon celotnega nadstreška. Če odmislimo ultramoderne in drage enojno vpete nadstreške, je ravzaprav večina nadstreškov danes še vedno na vsaj štirih stebrih. Streha je tu z naklonom, ki da goloči proizvajalec kritine - minimalno 7%. Ina na razdalji 5m (kar je minimum za dolžino parkiranega avtomobila), znese padec 35 cm. Ljudje smo postali čudni, saj so nam všeč nadstreški, ki dajejo vtis ravne strehe, eden izmed teh čudakov sem tudi sam :-) No, na srečo sem našel kompromis... Res je, minimalni naklon za streho je 7%, ampak obstaja pa tudi kritina, ki zahteva minimalni naklon 2%. Sika. Prej se položi osb plošče, na njih pa sika folija.

Ponudbe, ki sem jih dobil nazaj so bile večinoma vse narejene na pločevino, cene za komplet izvedbo pa so bile od 5 do 10.000€. Razlika v ceni je presenetila tudi mene. Vsa konstrukcija je bila jeklena, cinkana, prašno barvana. Na koncu smo se odločili za firmo Tetiva iz Grosuplja, ki so sicer bili po ceni nekje v sredini, vendar je bila komunikacija z njimi najboljša. Nekaj verjetno tudi na račun bližine, saj je šef že naslednji dan poklical, če se lahko oglasi, da vidi kako izgledajo stvari v živo, ter da dorečeva detajle. Teh je bilo res ogromno (kdo bi si mislil) saj je očitno škatlo mogoče postaviti na tisoč načinov :-) No, resno, statika zahteva svoje, ko dodaš tečnega investitorja, ki hoče še estetiko, se pa malo zaplete :-) Pa je imel veliko idej, vse moje dileme sva razrešila, predlagal je še izdelavo dvokrilnih vrat lope in vmesne stebre, ki bodo nosilci za pritrditev lesene obloge lope. Lesena deske, ki jih bomo privijačili na lopo bodo v enaki širini in razmaku, kot je naša fasada, da bo končni videz bolj povezan. Najbolje bi bilo, če bi dal kar enake plošče, samo nisem zadel na lotu...Vse ponudbe za dobavo in montažo lesenih desk, saj so bile okrog 2000€.

Pa da bo bolj jasno še slikce...

Konstrukcija na pripravljene temelje je bila postavljena v dobri uri...

...nato so jo fiksirali v škarpo za vsak primer. 

Sledilo je polaganje osb plošč...


...In Sike. Pred tem sta krovca naredila zaključek odkapa v žleb, tako da se sika konča v žlebu.


Pri krovcih, ki nameščajo tele membrane, je pomembno, da to opravljajo pogosto (po možnosti samo to), ker je natančna izvedba detajlov ključna za normalno delovanje. Membrana se zavari med sabo in ob robovih, kjer pride preko teh obrob obroba iz pločevine.
Tisto kar je bilo meni všeč je nevtralnost barve. Se ne blešči in ni preveč vpadljiva. Saj bi bilo še bolje če bi bila ''asrano arjava'', samo takšne ni.


In končni izdelek, brez ''obleke'' za lopo.

Fotograije nadstreška so izpred snežene dobe, zato je snega bolj za vzorec. V zadnjem tednu ga je zapadlo 1m in pri približno 50cm debeline sem opazil, da so vzdolžni nosilci precej povešeni. Sem se že utrašil, da je statik kaj ''zašuštral'', pa se je izkazalo, da ima vsaka,tudi tako trdna stvar, svoj raztezek in da je pri nosilcih, ki smo jih izbrali, povesek do 2cm normalen. Kljub temu sem raje pred zadnjo pošiljko preventivno skidal še sneg z nadstreška.


Še konna verzija - po 2 letih uporabe, še vedno stoji :-)


torek, 19. februar 2013

Ko ima hudič mlade...

Tale objava je z enim velikanskim opozorilom - ''tega ne poskušajte doma'' :-) Če pa se že zgodi, pa je reševanje zapletov približno takšno kot je opisano spodaj. Sem se dolgo spraševal kakšen je smisel tega, da se nam je to zgodilo, pa boljšega odgovora, kot da je to izobraževalni blog, ne najdem. Kako naj bo izobraževalni, če pišem samo o tem, kako gre vse gladko :-)

Skratka, nekaj dni pred božičem smo končno usposobili tudi gretje, ker smo bili tik na tem, da se preselimo. Napolnili smo naš 1250l zalogovnik in vse ogrevalne kroge, vključno s kaminskim. In naslednji dan, je nekam nenavadno padel tlak. Smo predvidevali, da je zrak, ki se po takšnih polnitvah prerazporeja, šel ven in da zato ni tlaka, čeprav je bilo nenavadno, da smo morali nekaj minut točiti vodo v zalogovnik. Ko je  bila naslednje jutro enaka situacija, se je prižgala rdeča luč. Že ob prvem polnjenju sem slišal nenavadne zvoke v eni izmed razdelilnih omaric in sem hitel zapirati ventile, da bi videl katera veja se oglaša. Do takrat, da je prišel vodovodar, je očitno že vse odteklo in šumov ni bilo več. In sva to pripisala zraku :-) No, ko se je zalogovnik drugič izpraznil do 1/3, sem šel najprej zapreti to vejo in tlak je bil nenadoma konstanten. Tako smo imeli srečo v nesreči, da se je razlitje zgodilo v kleti, kjer ploščice relativno dobro prenašajo vlago in da smo cev hitro odkrili.

Ko enkrat ugotoviš, da pušča se seveda vprašaš koliko je vode steklo ven. Vodovodarji pretiravajo navzdol, jaz sem s svojimi črnogledimi idejami baje pretiraval navzgor (čeprav se je kasneje izkazalo, da sem še podcenil velikost). In ko se psihološko sprijazniš z dejtvom, danekaj tednov stare sveže ploščice pač morajo stran, s težkim srcem zakoplješ v nova ''zglancana'' tla. Ko sem zagledal lužo, mi je bilo vse jasno...




Med vrtanjem sem še bolj podrobno opazoval naokoli in ugotovil, da se pravzaprav precej dobro vidi, do kam je voda priplezala po stenah. Ker nisem hotel imeti še težav s propadlimi knauf ploščami, smo takoj poklicali strokovnjake.


Stene so bile namočene dobrih 30cm od tal, kar je bilo vidno že od daleč.

Firm, ki se ukvarjajo z izsuševanjem prostorov po počenih ceveh je kar nekaj, jaz sem kasneje ugotovil, da smo naleteli, po moje, na ene najcenejših, ampak lepo po vrsti.
Tiste moje amaterske luknje so seveda prevelike. V vsaki sobi, kjer je mokra stena, se zvrta luknja premera 50mm, skozi katero se s tlakom 5barov vpihuje vroč zrak.

Tega dela resnično nisem mogel gledati. Sem naredil fotko in šel stran...


 Ta zrak ob robovih estriha pripiha na plano (ali pa tam še malo navrtajo ploščice) in taisti, z vlago bogat zrak, posrkajo razvlaževalci, kakršen je tale:



Sem pa kljub vsej tej zagati umiral od smeha, ko sem prebral napis firme....ha, ha, ha. Kot bi bil jaz Matej Bolni, dr. med. :-) Ampak kljub priimku je delo opravil odlično in kot se je na kocu izkazalo niti ne predrago. V glavi sem še vedno imel ponudbo estriharjev, ki so mi razvlaževalce ponujali za 15€/dan. Tale je bil s 4€ pravi balzam :-)
Skratka, na koncu je po prostorih razpeljana hobotnica cevi, ki so povezovale vse luknje. In v dobrih 24 urah je v kleti nastala savna. Še dobro, da smo bivali višje.


razvod cevi za vpih.


Ostane seveda še vprašanje kako najti počeno mesto? Tudi tu se najdejo izvajalci, ki zadevo poiščejo, vendar so cene tudi preko 1000€. Zato sem šel v lov in na e-bayu našel nemško trgovino, ki prodaja tudi usb kamere majhnega premera (7mm), na 7m kablu, ki so kot zanalašč za spuščanje v tele cevi. Za cevi večjega premera, pa se lahko navežejo na ''foršpan'', ker je kabel mehek in se prične kopičiti, namesto da bi kamera lezla naprej po cevi. Kakorkoli, kamera je bila dostavljena v moj nabiralnik za 26€, kar se mi je zdelo še sprejemljivo, če bi mogoče naročil nekaj, s čimer se bodo igrali otroci. Pa sem bil prijetno presenečen. Kamera je vodotesna, vgrajene ima 4 led diode in uporabnik lahko sam nastavlja jakost osvetlitve. S tako stvarco ni bilo težko najti poškodovanega mesta. Nato sem  na vstopu v cev  kabel označil, kamero potegnil iz cevi in jo razvil po mestu poteka. Kjer se je končala sem zarisal in ta označba je bila manj kot cm stran od dejanske poškodbe. Ni slabo za prvo reševanje :-)


Ker je kamera poceni, seveda nima zaslona. Zato je potrebno prinesti PC. S prenosnikom bi šlo lažje....

Tako pa izgleda to čudo. Kamera je na beli vrečki.

Software, ki pride zraven omogoča snemanje videa in fotografiranje. Tako je izgledala  poškodba od znotraj.

Tako je pa izgledala poškodba. Spodaj na robu luknje je na ploščici označba, ki sem jo naredil pred razbijanjem.

Smo pa imeli kasneje še en izpust, ko je počil odzračevalni lonček v razdelilni omarici. Preden smo opazili je kar precej namočilo stene še v mansardi. Zadnjo cvetko je danes povzročil ata, ko je v delavnici hotel pritrditi regal z orodjem. Naravnost v cev za vodovod :-) Saj bi bilo smešno, če ne bi bilo ''za znort'' :-) Na srečo je vodovodar 2 hiši stran in cev je bila popravljena v manj kot uri. Je pa vmes kar fino špricalo :-)


Aja, pa še večno vprašanje - a nismo stestirali...? Ne samo to, v cevi je bila voda pod tlakom 5 barov več kot 1 leto. Vodo smo spraznili šele, ko sta prišla keramičarja (so bili estrihi že narejeni). Kako je cev preživela tako veliko poškodbo in obdržala tlak, ni nikomur jasno. Saj pravim....vse za znanost in izobraževanje bralcev :-)


sreda, 06. februar 2013

Uvedba preverjanja z besedo

Ker se dnevno na blogu pojavi vse več spama, ki blokira moj e-mail naslov z obvestili, moram na žalost ponovno vklopiti funkcijo preverjanja z besedo, ko bralci oddajajo komentarje.

V pomoč samo to:  Zraven besede, ki jo poskušate prebrati, je tudi puščica v obliki kroga (recapatcha), ki ob kliku zamenja besedi. Če sta besedi pretežki, pritiskajte na puščico toliko časa, da vidite neko normalno berljivo kombinacijo.

Za tiste, ki komentirate anonimno... obstaja tudi možnost IME/URL, kjer noter vpišete pravo ali izmišljeno ime, polje URL pa pustite prazno in bo vaš komentar shranjen pod ime, ki si ga boste nadeli.

Tale poteza sicer ni preveč prijazna do bralcev, ampak je očitno  blog s svojimi 120.000 ogledi postal zanimiv tudi oglaševalcem...