nedelja, 30. september 2012

Ciljna črta

Ko prideš do faze, ko v hišo nosiš kopalnično pohištvo, si pa verjetno že blizu konca a ne? S tem se tolažimo mi :) Ko pa se bliža konec, se ti pogosto zgodi, da zaradi utrujenosti ali ubiranja bližnjic ušpičiš kakšno, ki ni ravno iz učbenika...Tokrat malo za šalo, malo za res :)




Tole sem si vedno želel poskusiti :)


Vsaj sosede sva nasmejala :)


Tale je pa iz zgodbe o knauf stropovih. Direktna obešala sva nameščala tako, da si z laserjem določil črto, nato si vzdolž laserja s pikicami označil, kjer pride direktno obešalo, da je lahko fizikalec nato zvrtal tistih 2500 lukenj in da so bila obešala v liniji. Na enem mestu sem luknje označil takole :)

Utrujenost ali neodločenost...kakorkoli, za ''vrtača'' je bil tole kar izziv :) Če nekaj časa buljiš v sliko, je celo možno ugotoviti, kjer zavrtati. Samo štiri luknje so prave.




Kot sem rekel, smo ostali brez kleparja, kar je pomenilo, da na delu, kjer streha kubusa prehaja v glavni del, precej vode teče po fasadi. Še več, ker trespa ni stisnjena ob klasično fasado zaradi raztezanja, je teklo za njo, po tyvecu navzdol in se obešalo na strop pod kubusem. Zato sva z bratom prišla na tole začasno rešitev.

Brez purpena ne gre :) Je pa konstrukt preživel tudi zelo močan veter, ki je v okolici odkrival strehe, tako da že razmišljamo, da bi kar takole obdržali :)



ponedeljek, 24. september 2012

Geodetski posnetek

Tudi tale objava spada bolj na začetek gradnje, samo smo imeli toliko komplikacij, da res ne privoščim nikomur več tega, zatorej ''Ne počnite tega doma!?? :) Mogoče se kdo kaj nauči in prihrani kakšno geodetsko življenje. In ne, nisem bil jaz ''tisti blizu velikih Lašč'', ki je streljal :)

1. Preden kupite parcelo - zahtevajte, da ima urejene meje! Pa ne urejene, po principu : se vsi sosedje strinjajo, da je meja tam, ampak urejene v zemljiškem katastru (ZK) - se pravi, ko v PISO pogledate svojo parcelo, piše pod mejo: urejena. Pod neurejene meje spadajo vse meje, ki so bile geodetsko odmerjene pred letom 2002 (se mi zdi). IN TO TUDI, če so se sosedje dogovorili ob prisotnosti geodeta in če je bil narejen uraden zapisnik (vendar če ni bilo vpisa, je enako kot če ni nič) No, čisto nepotreben trud ni bil, ker je možno mejo urediti tudi na podlagi starih zapisnikov....

2. Če se vam zemlja vseeno tako zelo dopade, da jo kupujete brez ZK urejene meje, pa je jasno, da je meja tam, kjer je, in se vsi sosedje strinjajo - Dajte mejo zemljiškoknjižno uredit, preden začnete z gradnjo! Pokličite geodeta, zbobnajte sosede, naredite zapisnik in vpis, pa je. Če so v preteklosti že bili zbobnani na kup uporabite star zapisnik in naredite vpis.

3. Če tega kljub vsemu ne naredite, ampak samo naročite (ali ga podedujete od prodajalca parcele) geodetski posnetek, ki je potreben pred gradnjo, zato da sploh lahko umestite svoje novo bivališče v prostor - PREVERITE NATANČNOST GEODETSKEGA POSNETKA po tem, ko ga geodet izda!!! Piše nekje na koncu.

Ja, ne boste verjeli, tudi če je uradni papir pridobljen z namenom priprave projektne dokumentacije opremljen z vsemi štempiljkami in podpisi, JE LAHKO POPOLNOMA NEUPORABEN za načrtovanje projekta.

Na našem geodetskem posnetku so bile meje vrisane z natančnostjo 2,5m! (čeprav v pravilniku o geodetskem posnetku v dveh členih  piše, da se parcelne meje naj ne bi vrisovale, če je posnetek tako nenatančen). Po tem posnetku je projektantka naredila načrt in določila minimalne odmike (4m).  In po tem posnetku smo količili hišo. In ko smo opravili končno meritev za vris objekta pred zaključkom gradnje, smo ugotovili, da je naša parcela 2m na sosedovem, ki smo jim tako odščipnili 47m2 zemlje.  Postali so neponosni ampak šokirani lastniki škarpe in stopnic. Hiša pa nelegalno stoji 2m od meje, ne da bi si za to pridobila soglasje. In to kljub temu, da stoji natančno tam, kjer je bila zakoličena. ''Takle mamo''. Upam, da sosedje ne skrivajo kakšnega orožja....

Moje prepričanje je bilo, da to ni mogoče.... da vendar geodetski posnetek, z namenom načrtovanja gradnje in umestitve objekta, ne more biti tako nenatančen, pa sem se uštel. No, v zakonu je sicer res tako zapisano, v praksi pa...  je očitno drugače. Pa pred izdelavo projektne dokumentacije sem geodeta obiskal v pisarni in DIREKTNO vprašal, če je posnetek realen ali le ''blef'' (ker nam je prodajalec parcele, ki je posnetek naročil, do takrat nakopal kup težav in je  bilo tudi to sumljivo), pa so odgovorili, da so bili tam in da je dokument pravi. Lahko bi me vsaj opozorili, da je meja nenatančna ali kaj podobnega, pa me ni, baje zato, ker je bilo to tako ali tako zapisano na certifikatu. Dokument je bil res pravi, vendar nenatančen, njemu se je zdelo samoumevno, da je ta podatek treba pogledati, meni in še kopici drugih pa pač ne... smola...
OPOMBA nov. 2011 - geodetska firma Konfin, ki je posnetek izdala je sicer sprva gladko zavrnila kakršnokoli krivdo, vendar po klicu projektantke pristala na pogovor in raziskavo o stvari. Moram priznati, da so bili tokrat vseeno zelo prijazni in ustržljivi, so preverili pri odvetnikih in na zavarovalnici (še vedno je bila možnost uveljavljanja zavarovalne police), vendar je bil končni izplen pričakovan. Takšna je praksa, oni so na certifikat svojo ugotovitev zapisali in s tem krivda z njih odpade (baje). Zavarovalnica na noben način ne izplača tako visoke odškodnine, ki jo zahtevajo sosedje, pravniki pa so s prstom pokazali na dva sokrivca - projektantko in upravno enoto. Baje bi oba morala preveriti natančnost podatkov....
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
OPOMBA: po 1. komentarju - Ja, se strinjam, del krivde seveda nosi tudi projektantka, ker zabeležke geodeta o natančnosti ni prebrala. Njen argument je, da je za to prvič slišala, čeprav je dala skozi že precej načrtov. Govoril sem še s šestimi projektanti v osrednjeslovenski regiji, nekateri od njih so tudi nadzorniki in nihče ni dosedaj gledal podatkov o natančnosti -z izgovorom, da je vendar geodetski posnetek izdan z namenom izdelave projektne dokumentacije in če je izdan, je merodajen. Sem prepričan, da bo odslej najprej preverjala to :), samo meni to bolj malo koristi.

Sem klical tudi na upravno enoto, kjer naj bi preverjali geodetske posnetke in baje v domžalskem koncu UE izdajo gradbenega dovoljenja zavrne. V Grosulju, pa so za to prvič slišali.... :) Preverijo samo, če geodetski posnetek je, ne pa tudi a je uporaben. Če jih citiram ''ja, pa če še uradnemu dokumentu ne moremo več verjeti, komu pa nej?''

Del krivde nosimo tudi mi, ker se o tem nismo bolj pozanimali, preden smo začeli grediti. Vendar, ko sem iskal podatke o tem, kaj moraš imeti pred začetkom gradnje, je vsepovsod pisalo samo geodetski posnetek (in projektne pogoje občine), ki ju odneseš k projektantu, ki naredi ostalo. Tipično pa je, da se vsi zgovarjajo, da bi investitor moral vedeti, da se na takšni parceli ne količi, investitor bi moral vedeti, da marka betona ni dovoljšna, investitor bi moral vedeti, da pravno ne moreš......... Skratka, vsi bi radi, da investitor naredi ene 10 fakultet, preden bo dovolj opremljen za gradnjo. No,vse to ni možno - zato pa imamo profile, ki s podpisom in s tem, ko so zadevo opravili in zaračunali, nosijo odgovornost. Vsaj tako sem mislil do sedaj, ampak sem obupal.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Skratka, če vaš(a) projektantka ali upravna enota tega ne opazi, preverite sami - na koncu dokumenta je zapisana tudi natančnost podatkov v geodetskem posnetku. Če je meja čudna, se ravnajte po točki 2. Lahko pa se pritožite na geodetsko zbornico, kjer so jim tovrstni primeri znani, ker se zgodijo parkrat letno, vendar je največ, kar so do sedaj urepali, opomin članom. Fino, a ne.

Prejšnji tedni niso bili najboljši, saj je šlo vse narobe....med drugim smo ostali brez kleparja, ki bi moral ''špengalrijo'' opraviti po zaključku fasade, ko je oder še stal, pa je bankrotiral. Ostali smo tudi brez malarja, ki me je obvestil, da ne more priti dan pred predvideno izdelavo kitanja in beljenja :) Oba skupaj sta mi nakopala za vsaj 1500€ neposredne in posredne škode. Žlebove smo nekaj poflikali sami, malarja.....pa dobim iz očitno bolj zanesljivih koncev države - Štajerske. Bomo videli, kako se bo izkazal :)

Zato tudi nekatere zamude pri odgovarjanju na vprašanja bralcev....

Kako so že včasih....DO BOŽIČA BO ŽE...

nedelja, 16. september 2012

Prehod na podstreho

Tale tema bi verjetno sodila bolj nekam na začetek, med objave o načrtovanju hiše, ampak me toliko ljudi sprašuje, kako to rešiti, da bom raje posebej napisal, kaj so strokovnjaki povedali meni.
Ker je prehod na podstreho lahko zrakotesno/toplotni problem, je detajl njegove izvedbe zelo pomemben. Variante so:

1. prehod skozi odprtino na fasadi, izven nivoja zrakotesnoti/toplotnega ovoja:
Glede detajlov najmanj zahtevno, ker moramo samo paziti, da je dovolj veliko, da lahko splezamo skozi odprtino :) Je pa lahko estetski problem...jaz nikjer nisem našel mesta, kjer bi takšno okno pasalo, zato sem idejo opustil.

2. prehod skozi strop mansarde:
Ker je logično strop mansarde zrakotesna in toplotna meja, moramo to odprtino enačiti z vsemi ostalimi v ovoju hiše, kar se tiče ''kompliciranja'' glede detajlov. Večina investitorjev s katerimi sem govoril, takšno odprtino dodajo v projekt naknadno, izven PZI, vendar to ne pomeni, da je tam lahko kakršnokoli okno. Teoretično lahko to naredimo, najmanj kar je, pa mora biti potrjeno s strani statika. Glede Ekosklada ne vem, moja logika pa je, da če je okno vgrajeno z ral montažo, tesni IN GA ZGORAJ POKRIVA PLAST TOPLOTNE IZOLACIJE, POVSEM ENAKA KOT OSTALO PODSTREHO, je z vidika PHPP ni razlike. Edina razlika je ta, da je namesto betona okno, se pravi, da je tam celo bolj ugodna toplotna shema, kot v okolici. Ključen podatek je seveda plast izolacije nad njim.
Ko sem takšno okno predlagal arhitektki, je imela takoj pomisleke, ker sta se njena zadnja 2 poskusa s tovrstnim vgrajevanjem končala s stalnim pojavom kondenza na spodnji površini okna. Vendar sta bili ti dve okni brez plasti izolacije nad njima in sta se pozimi pravzaprav stikala najbolj hladen zrak (se na podstrehi nabere na najnižji točki, ki jo predstavlja luknja v izolaciji nad oknom) in najbolj topel zrak hiše , ki se zbira pod stropom vsake mansarde. Kondenzacija je bila neizogibna.

Zato smo mi malo prilagodili vgradnjo. Izbrali smo okno, ki je bilo identično ostalim (Geneo -je zaradi svoje majhne teže super, ker manj obremenjuje tečaje, kot običajni ''težki'' okvirji,  čeprav bi lahko bilo  toplotno gledano kakršnokoli, saj je vsako boljše od betona. Namesto stekla smo dali polnilo (pvc plošča/stirodur/pvc plošča), montirano je tako da je poravnano z zgornjim robom AB plošče in se odpira NAVZDOL v mansardo. Nad njim bo kocka stiroporja enake debeline kot celotna podstreha ter širine 10cm več kot je odprtina, ki jo bom s kavljem potegnil na svoje mesto, ko bom zapuščal mansardo in nato zaprl okno. Ko bom vstopal na podstreho bom najprej odprl okno, nato odrinil kocko stiroporja in sem tam. Okno je seveda montirano z RAL trakovi v kombinaciji s PU peno.

V primeru, da imate na podstrehi izolacijo iz steklene volne, je projektantka predlagala enak ukrep, samo tisti pokrov steklene volne mora gledati malo več preko roba okna, ker je pač mehka, da ne zgrmi v mansardo. Priporočljivo je plasti kamene/steklene volne v tem pokrovu zlepiti skupaj na enako debelino, kot je preostala mansarda, ker je nameščanje takšnega pokrova lažje. Varianta je tudi, da si za del toplotne izolacije nad oknom omislite stiroporni pokrov.

Velikosti odprtine so seveda različne. Jaz sem hotel čimmanjšo, da ne bi ostali prebivalci hiše preveč uporabljali podstrehe za skladišče - če je luknja majhna, gredo skoznjo samo majhne škatle :)  Statik bi najraje videl odprtino 10x10cm, starejša generacija investitorjev pa 150x150cm :) Naša odprtina v AB plošči je 80 x 80cm, ker so knauf revizijska vratca, ki sem jih vgradil spodaj, enakih mer. Ker okvir okna  nanese kar nekaj, je to, po moje, že kar na spodnji meji udobnosti za prehod.

Obdelava s spodnje strani:

Mavčnokartonske plošče:
Če imamo spuščene stropove, je to še najlažja rešitev. Naredi se podkonstrukcija in namesti revizijska vratca. 80x80cm velikosti stanejo okrog 100€. Namesto revizijskih vratc lahko namestimo tudi klasično strešno loputo z izvlečnimi stopnicami. Takšne lopute, ki pravzaprav nimajo kakšnih posebnih zrakotesnih/toplotnih zahtev dobimo v bau trgovinah že za 50€, vendar moramo biti pozorni na vgradno višino in velikost odprtine. Takšne s stopnicami hitro zahtevajo 20cm spuščenega stropu, vgradne širine večine pa so do 65cm, zato je treba velikost odprtine v AB plošči izbrati prej, glede na vratca, ki jih bomo imeli. Bolj kot je mera standardna, večjo izbiro bomo imeli kasneje, ko si premislimo :)

Ometan strop:
Kako se boste lastniki ometanih stropov lotili ''skrivanja'' okna v stropu, ne vem, varianta pa je, da odprtino v AB plošči naredite velikosti knauf revizijskih vratc,  na spodnjem robu AB plošče pa naredite nosilni okvir (ki je 2-3cm manjši od odprtine AB, po celotnem obodu), kamor revizijska vratca obesite. V tem primeru ostane nosilni okvir viden, okno se pa skrije. Lahko pa nosilni okvir namestite v opaž še preden se zabetonira plošča - takšen okvir je kasneje poravnan s spodnjim robom plošče in še ometati se ga da, kar pomeni, da na koncu izpade podobno, kot varianta s spuščenim stropom. Izvlečnih stopnic se pa po moje ne da vgraditi, razen, če okno potisnete močno navzor in okvir stopnic namestite v AB ploščo. Je pa potrebno pri takšni vgradnji biti pazljiv na natančno vgradnjo okna, predvsem zrakotesnost zna biti sumljiva, saj okno pravzaprav ni več v stiku z AB ploščo in rabi dodaten okvir. Poleg vsega je nad njim manj prostora za izolacijo....skratka kup komplikacij. Bo Marko povedal, kako se je njemu obneslo, vem da je okno dajal precej navzgor, samo se ne spomnem, če ima spodaj izvlečne stopnice....

Še naše slikce, ki so sicer za izvedbo s spuščenimi stropovi, pa vendar....

Izgled okna od spodaj je povsem običajen....Ral trakovi so pri testu zrakotesnosti opravili svoje delo brezhibno.

Podkonstrukcija se naredi po navodilih, ki pridejo zraven lopute.

MK plošče damo preko odprtine, nato pa z obodno žago odrežemo luknjo po navodilih. Lahko zapremo še notranji obod, da se ne vidi pod strop in da umazanija ne leti navzdol, ni pa nujno.


Na koncu izgleda nekako takole. Okgog okvirja pride še zakitano in bandažirano, tako da bo viden samo tanek okvir.


Kako bomo plezali na podstreho? Spodaj bomo postavili lestev. Za 2x na leto ali še manj, je to najbolj ekonomsko upravičena investicija :)

torek, 11. september 2012

Lesena fasada

Lesena fasada je postala skoraj  sinonim za nove, moderne, nizkoenergijske ali pasivne hiše, vsaj kar se zunanjega izgleda hiše tiče, saj ima precej ovojev takšnih hiš vsaj majhen dodatek lesa. Dobro, res je, da se takšen dodatek pogosteje pojavlja na lesenih montažnih hišah, vendar na srečo ni namenjen samo njim. Seveda je vse skupaj moderno in ljudje to ''nabijajo'' na hiše, ker si želijo biti povezani z naravo, ampak moram priznati, da je na teh fasadah res nekaj lepega :) Vsaj meni se je zdelo tako, arhitektka pa je bila, kot zagovornik lesene gradnje, seveda navdušena nad našo željo.In ko smo dobili prvi 3D render zunanjega izgleda hiše, smo čisto zagrizli v samo idejo.
In sem šel v lov za informacijami....pa jih ni bilo kaj dosti  - OK, fasada je lahko macesnova, smrekova, cedrina, UV impregnirana, natur ali barvana, brušena ali ne, vsem pa je bilo skupno to, da sčasoma posivijo, ker se les na zraku pač spremeni (nekateri proizvajalci so domnevno proces sivenja precej upočasnili). In res, v vsem času zbiranja informacij, se je nekaj teh na novo narejenih fasad že spremenilo v ''gnijoče skednje'', pardon, s patino prežete dilce, tako da sem ugotovil še eno stvar - da mi siva faza macesna, še manj pa ''gnijoča'' faza vmes, ni všeč. Tako je nastopil plan B - kako najti leseno fasado, ki ne spremeni izgleda? Rešitev je pravzaprav samo ena - plošče laminata visoke gostote (HPL - high pressure laminate). Osnovno surovino pod visokim tlakom stisnejo v praktično neuničljivo ploščo debeline 6, 8 10 ali 12mm, ki ima na površini dekor po barvni karti proizvajalca. Glavna proizvajalca na našem področju sta samo dva - Fundermax in Trespa. Oba proizvajata plošče velikosti od približno 1 x1 m pa do 5x2m, takšne kot vidimo na velikih trgovskih centrih, samo da so tam bolj plastično-kovinskih dekorjev.

In kaj ima to skupnega z leseno fasado? Plošče so narejene 70% iz lesnih vlaken in drage so kot žafran :) Resno, ko sem začel spraševati investitorje, ki so si zadevo omislili, je bil vsak njihov drugi stavek: ''ampak drago je pa ko hudič!" Tudi izvajalce za HPL fasade je težko dobiti....za Fundermax fasado, ki naj bi bila za odtenek cenovno ugodnejša, sem ga uspel najti v Ljubljanski regiji, samo ni bil preveč pripravljen na pogajanja, kaj šele razlago detajlov in vseskozi sem imel občutek, da sem mu popolnoma odveč. Za Trespo pa je izvajalec Ravago, ki plošče tudi uvaža. No tam je bila povsem druga pesem - Miran Zvonar je vodja, perfekcionist zadolžen za lesene fasade in neverjetno svojemu poslu predan človek. Tam sem vedno dobil občutek, da se bodo 150% potrudili za končno izdelavo. Izbire dekorjev, tehnična izvedba, detajli, svetovanje....vse brezhibno. In to kljub temu, da smo individualni investitorji pravzaprav male ribe, saj ponavadi delajo ogromne fasade hotelov ali trgovskih centrov nekje pri bogataših v Rusiji, ki jim prinesejo neprimerno več denarja.
Moram pa priznati, da sedaj bolj razumem tiste izvajalce, ki so mi hiteli razlagati, kako drago je to.... to je daleč nadražja stvar na naši hiši, pravzaprav edina stvar, ki ni povsem nujna, bi se dalo ceneje ipd. Cene se gibljejo od 150€/m2 navzgor, odvisno od debeline izolacije, proizvajalca plošč in tipa pritrditve (z vijaki, z delno skritimi pritrdili ali lepljeno), povprečno so za debeline izolacije pasivnih hiš cene med 190 in 220€/m2. Spet je tu Trespa malenkost dražja od Fundermaxa, na račun kvalitete, baje.  Sedaj je tudi bolj jasno, zakaj sem sam (z bratom) delal večino stvari na hiši... :) Fasado sem res želel imeti in edini način, da sem si jo lahko privoščil, je bilo delo 7 dni v tednu, zadnjih 12 in nekaj mesecev. Je pa končni učinek odličen in sedaj sem prepričan, da je bila izbira prava.

IZVEDBA

Kompletno izvedbo od naročila, prevozov, načrtov in končne montaže je opravilo podjetje Ravago in čeznje nimam ene slabe stvari za povedati. :) Začelo se je z vijačenjem podkonstrukcije, ki se jo seveda dimenzionira glede na statični izračun. Ponekod pridejo širši, ponekod pa ožji nosilci. Vsi imajo na stiku z zidom termočlen za preprečevanje toplotnih mostov.


 Sledi namestitev kamene volne. 1. vrsta se prilepi s PU peno, vse ostale se samo zložijo od zid. Na koncu se vse skupaj še posidra. Na delih, kjer fasada sega do tal, je približno 30cm od tal potrebna obloga iz stiroporja zaradi preprečevanja navlaževanja volne (kapilarni vlek).




Med kameno volno in notranjo stranjo plošče je zračni kanal, ki podaljša življenjsko dobo obloge (katerekoli). Da se kamena volna ne bi zmočila, jo prekriva sekundarna kritina. Ravago svoje fasade izdeluje tako, da tudi na stikih plošč naredijo peresa, ki se nato prekrijejo. Fasada je tako kljub linijskim ''fugam'' brez vmesnih lukenj, kar sicer skoraj izničuje potrebo po Tyveku, vendar za vsak slučaj :) Je pa Tyvek lahko bele barve, ker nikjer ne proseva skozi fuge. Če je fasada narejena tako, da HPL plošč ne stikajo, ali v primeru macesnovih/smrekovih/cedrinih fasad je bolje, če je sekundarna kritina črne barve, ker drugače izpade (milo rečeno) čudno.


Seveda se je takšen ovoj nadaljeval tudi okrog ostalih delov kubusa. Vmes smo nekaj slik z debelinami opravili tudi za Ekosklad, če ste podpisali pogodbo, vam svetujem enako :)





Profili so lahko iz različnih materialov - če gre za lepljeno fasado, kot pri nas, jih je potrebno najprej pobrusiti.....


...in premazati s ''primerjem'' ki poveča oprijem Sica lepila. Primer je črne barve.



Je pa seveda možno plošče tudi privijačit, v tem primeru priprava profilov odpade. Kot omenjeno, bodo pri nas plošče lepljene, na sicer zelo sumljivo tanke, menda pa večne in izjemno močne trakove. Hec :) Tile trakovi so tam samo da držijo ploščo. Pred prislonjenjem plošče se nanese še sica lepilo v tubi, s katerim se lepijo tudi betonske plošče, tako da en laminat ne bi smel biti problem :)






Za prvo pokušino končni izgled fasade....


In še končni izgled....

južni del....

Zahodni del s končno kombinacijo barv in materialov.... V ozadju je kamen, ki bo nalepljen po celotni kletni etaži.

In še pogled z uvoza na parcelo.



Velikanske plošče se seveda lahko z rezkarjem spremeni v deskam podobno obliko, tako da se v ploščo zareže dober mm in na plano pogleda črna notranjost Trespa plošč. Zgolj v informacijo - sredica Fundermax plošč je čokoladno rjava.