nedelja, 29. julij 2012

Žaluzije in police

Žaluzije:
Ko sem izbiral ponudnika, sem seveda malo povprašal znance in sotrpine graditelje. In se na koncu odločil za Senčila bled, ker...so imeli prijazno tehnično pomoč :) No resno, z njimi sem se lahko najbolj dogovoril glede detajlov, še preden se je izkazalo, da bom pri njih kupoval. Cenovno so bili med ''renomiranimi'' naugodnejši, bili so kar nekaj ugodnejši od naslednjega kandidata Rolteka. Dejstvo, da prodajajo krpanko (Z žaluzijo) z malo širšo izvedbo, se mi je zdelo zelo dobro, saj lahko žaluzije pustiš v vodoravni legi in kljub temu preprečujejo vdor sonca. Je pa tako, da tehnolog opravi izmero, nato izdelajo podometne škatle, jih zmontirajo ob izdelavi fasade, po koncu fasadnega dela, pa pride ponovna izmera za dolžine lamel, določitev št. motorjev, komarnikov.... Do sedaj sem z njimi zelo zadovoljen, ker se je dalo dogovoriti glede vseh detajlov, tudi vmes sem 5x klical nazaj, ker sem skice založil itd. itd, nikoli ni bilo godrnjanja. Časovno so se držali terminov, kar je razveselilo fasaderje :) Spodaj so fotografije dosedanje izkušnje.

Takšno stanje je pričakalo monterje. Izolacija med škatlo in steno je 8 centimeterska bakelitna plošča od Webra, zato čudna barva.

Tako pa mora biti pripravljena odprtina. Škatla je široka kot okno in za 2cm pokriva zgornji rob okna - RAL letvica se  mora končati 2cm pod vrhom okna. desno je izrezano za rebrasto cev, ker seveda vsaka žaluzija rabi elektriko :) Luknjo v škatlo lahko naredijo kjerkoli, je pa že pripravljena odprtina na obeh koncih škatle, tik pod vrhom.

Škatlo se položi v odprtino...

...in privijači v zid. Voila, fasaderji samo še pokrijeko masko in je.



Police:
S policami smo imeli preobrat v zadnjem trenutku. Pa če pričnem na začetku.... V osnovi se še vedno izbira med kamnom, ''umetnim'' kamnom in aluminijem. Police, ki bi jih imeli, so bile Helopalove Puritamo, samo s svojimi 60€/tm (vse omenjene cene so za našo širino 26cm), niso prišle v poštev. Kamna nismo hoteli, čeprav je cena nekaj nižja. Ker na policah ne nameravamo gojiti cvetja in trave :), pravzaprav tudi ni bilo nekih posebnih zahtev po ''uber'' trdnostih in vzdržljivostih. In smo pristali na aluminiju. Nekaj kar bo varovalo pred dežjem in to je to. Tudi tu se da izbirati - klasična alu-polica no-name proizvajalcev, s plastičnimi končniki, je na voljo že za okrog 10€/m2. Druga cenovna skrajnost so npr. lepše in precej boljše alu police, ki jih prodaja Selsen, ker imajo aluminijaste končnike, so tovarniško tesnjene, izdelane so ''protihrupno'', saj škrebljanja dežja po njih skorajda ne slišimo. Cena je okrog 30€/tm. Imajo pa pravzaprav samo eno ''slabo'' lastnost - dobava je 10-14dni. Govorim seveda iz perspektive nekoga, ki je delal fasado iz neoporja, saj nam je že po nekaj dneh ''spržilo'' spodnji rob špalet, zaradi v prejšnji objavi omenjenih muh neoporja. Izmero polic se načeloma naredi po lepljenju stiroporja, čeprav sem kasneje ugotovil, da bi mirno lahko na pamet naročil police, saj so fasaderji letev, ki pride na okvir okna in ki posledično določa širino police, nalepili po navodilih, vsepovsod enako (saj drugače tudi ne more biti, ker bi bile špalete postrani). Za širino police je treba najprej določiti širino med letvicami (ŠLL), kar je bilo v našem primeru, ko sta letvici 3cm od roba okna, izračunano po formuli: ŠLL = širina okna (v cm) - 6cm. Po navodilih proizvajalcev, mora biti polovica širine končnika v fasadi in ker so končniki ponavadi 2cm široki, je končna mera police =ŠLL + 2cm (1cm levo in desno).  Kakorkoli, ta vlak zgodnjega naročanja smo zamudili in police sem rabil čimprej. Ker nisem hotel namestiti kakšnih nepreverjenih, sem se obrnil na arhitektko, ki ima tudi alu-police, katere in kje jih je dobila. Odgovor je bil kratek, police Gutman, prodajalec VBH trgovina, Škofja loka, zelo zadovoljna z obema :). In smo tudi mi pristali tam. Res so bili prijazni in so nam šli na roko, police smo dobili naslednji dan, s Selsna pa sem naročil predkomprimiran tesnilni trak za med polico in poličnik. Gutmanove police imajo sicer plastične končnike, vendar ne zgledajo slabo. Cena s končniki je bila okrog 14€/tm.
Se je pa seveda pojavil problem kako to montirati - navodil na spletu ni, ali pa so v 20 verzijah, sploh pa nisem imel časa brskati, saj so fasaderji hoteli čimprej izdelati špalete in nanesti prvi sloj lepila in mrežice. Sem klical par monterjev, pa je vsak povedal drugače, v VBH trgovini sem uspel dobiti .pdf z navodili, vandar so ''čudna'', moji fasaderji pa vgrajujejo samo kamnite, z alu skorajda nimajo izkušenj.....ne moreš verjet kakšna zmeda. In sem se lotil sam, nekaj vmesnega med vsemi ''pametnimi'' nasveti, vendar to ni nujno za posnemat, ker ne vem kaj bo :)
Tisto, kar so si enotni je to, da se poilce montirajo v naklonu od 4-6°, odvisno od proizvajalca, odmik odkapnega roba police od zidu naj bi bil več kot 3,5cm, še najpogosteje omenjajo 4cm. Fasaderji morajo položiti stiropor, ki se ga nato pobrusi na prej omenjeni naklon, tako da polica plosko leži na stiroporju. Tisto kar si niso enotni pa so tesnila in lepljenje. Kje dati purpen, kje ne, kaj se zgodi, če daš purpen po celotni površini police, saj se polica razteza s s segrevanjem, kaj se zgodi, če ne daš purpena, še posebej ob vetru.... Eni ne tesnijo nikjer, 3ks priporoča tesnjenje na stiku polica-poličnik, pod polico na zunanjem robu stiroporja, ter po celotni dolžini končnika, vendar je to pravzaprav teženje k RAL montaži, ki smo jo mi zagotovili z RAL trakovi. Mik priporoča trajno elastični (silikonski) stik na mestu, kjer omet špalete ''sede'' na končnik (glej predzadnjo sliko), večina jih tam ne da nič. Bi bilo koristno, če bi kdo od gradbincev, ki tole berejo, kaj pripomnil, da bo za zanamce lažje :) 

Opomba jesen 2013: Po letu dni uporabe so tako vgrajene police zdržale vse vremenske vplive, brez pokanja, zvijanja, zamakanja. Skratka vse dela tako kot je mišljeno. Očitno sem naredil nekaj prav :-)


Kaj smo naredili mi, pa spodaj:

Stiropor se zbrusi na ustrezen naklon - kasneje sem ga pobrusil še na fino. Fasaderji imajo doma narejeno brusilko, ki je  kot velika lesena malarska gladilka v katero je nekdo zabil 1000 žebljičkov.
Špaleta naj bi pokrivala polovico končnika. Ta polica je nameščena naravnost na okno (ne na poličnik), zato je med njo in oknom še gumijasto tesnilo. Običajno je montaža na poličnik, vendar zaradi hitenja nisem uspel narediti nobene slikce tako zmontirane police, čeprav jih je 90% :).

Sledi vijačenje na 3/4, nato čudežno lepilo - purpen :), nato vijačenje do konca...
....in obteženje, ker je tole lepilo od TKK-ja neobtežene privzdignilo za  nekaj mm.
Tesnjenje med končnikom in špaleto sem izvedel kar s trigripovo tesnilno maso, še pred zaključnim slojem. Tik ob oknu se vidi precejšnja luknja, ki nastane zaradi čudne oblike končnika. Tesnilna masa je po moje tam obvezna. Eni dajejo silikon, eni ničesar :)

Končni izdelek izgleda tako. Tesnilne mase se ne vidi, tudi če omet ne bi opravil svojega dela, vem da je zadaj.

Končni detajl žaluzij, okna in komarnika. Komarnik je sicer na fotografiji močno viden, v resnici pa se ga komaj opazi.




sobota, 21. julij 2012

Fasada iz neoporja (izvedba)

Glede na vse slišane ''križe in težave'' z neoporjem sem želel dobiti fasaderja, ki je kakšno fasado z neoporja že naredil in to ni bilo preveč enostavno. Ena varianta je Demit d.o.o, ki paše pod sklop Fragmata, cene so srednja žalost, zagotovo pa so neoporno fasado že kdaj naredili. :) Nato sem našel po priporočilu Fragmata fasaderje Blesk, ki so baje dobri in sem bil prepričan, da bodo tudi moji izvajalci - so bili nekaj časa celo med linki bloga spodaj. Ker pa so izmero materiala in pripravo ponudbe vlekli ene pol leta, sem na koncu nad njimi obupal. 2x smo bili zmenjeni in sem jih čakal, pa jih ni bilo, zato sem fasaderja zamenjal. Kaj mi pomaga, če delajo super, če delajo super v drugi vasi. :) Približno takrat enkrat sem našel Webrov top dry zaključni sloj in sem šel vprašat njih, kdo dobro dela njihove fasade. Priporočili so mi fasaderstvo Bo-ki, ki naj bi veljali za natančne in zanesljive. Fasader se je oglasil pri meni naslednji dan, zmenila sva se vse v 15 minutah, pripravil je ponudbo, avans je bilo plačilo materiala, ostalo po končani fasadi. Fantje delajo ekpresno hitro, čeprav vmes puščajo potreben čas za sušenja lepil. Šef me je sproti obveščal o časovnih razporedih, da sem znal uskladit vse skupaj s Senčili bled, ponudnikom polic in krovcem-kleparjem, ki bo po zaključnem sloju pripravil obrobe. Saj zmeraj mi ni povsem uspelo, ampak nekih hudih komplikacij pa ni bilo.
Edino slabo lastnost, ki jo imajo, je prazaprav enaka, kot so jo imeli moji zidarji. Ker so tako ekspresno hitri, se včasih zgodi, da nekatere stvari naredijo preden so dogovorjene :) Ampak nič tako groznega, vse so brez težav popravili. Sedaj, ko gledam končno izvedbo, se strinjam z Webrovim svetovalcem, da končna izvedba izgleda vrhunsko. So pa vseeno ''delavci malte-lepila'' in včasih se jim je poznalo, da vrhunsko naredijo omet, pri natančnih detajlih neprekinjenega toplotnega ovoja pa so še bili bolj na strani klasične gradnje :) No, to je gledano skozi moje oči, realno je njihova izdelava nadpovprečna. Tudi po tem, ko sem jim par stvari razložil, so se prilagodili in v prihodnje izvedba detajlev na NH hišah ne bi smel biti več problem.  Kot sem že tolikokrat rekel, dober izvajalec je tisti, ki se ob problemu zna prilagoditi in oni s tem niso imeli težav. Res se je dalo vse zmeniti. Spodaj je nekaj fotografij poteka, da bo še bolj nazorno.


Najprej je klasično popeskal HI. Purpen je sicer opcija, vendar ga ni čez oprijem fasadnega lepila, ki pa rabi grobo podlago.

Oder je bil postavljen v 2 urah, nato so postavili senčila.

Sledilo je 1. usklajevanje - takoj za postavljenim odrom so monterji Nagodetov namestili zunanje RAL trakove (fasader je podal dan montaže odra, tako da smo se z Nagodeti lahko v naprej dogovorili glede dneva). Ker so se držali roka, je tako delo potekalo brez prekinitve. Vso tole usklajevanje je bilo pomembno ne samo za nas, ampak tudi za fasaderje. Ponavadi delajo več objektov naenkrat in že dan zamika, zaradi kakšnih zapletov, podre ves urnik, ker se zamaknejo izdelave na vseh objektih.

Nagodetom je bilo seveda neprimerno lažje, ker so imeli postavljen oder.

Ko so Nagodeti odnesli pete, se je začelo zares. Šef je začel z lepljenjem plošč...



...eni so se lotili letvic, ki pridejo na stik okna z ometom, eni so mešali lepila. 




Ko je uravnal prvo vrsto, je šlo od tam lažje. Vrvice so še vedno najboljši ''laser''.

Hiša je počasi dobivala obliko. Čudna, ''ven potisnjena okna'' so se umaknila v špalete.

Fasada okenski okvir pokriva 3cm. Tisto režo, ki je nastala med stiroporjem, oknom in steno, smo najprej poskusili zapolniti s stiropornimi kroglicami, vendar so se raztresle za  ploščami, ki se seveda ne dotikajo zidakov vsepovsod. Zato sem kasneje, ko je bil prilepljen ves stiropor, vse te luknje zapolnil s purpenom, tako da sem prebodel špaleto in vbrizgla polnilo. Je trajalo nekaj časa preden  sem dobil občutek za količino, ker je prostor majhen in je seveda purpen iztiskalo ven na okenski okvir, kjer pa ni najbolj zaželjen :) Reža, ki je na dnu okna med dvema ploščema je posledica dejstva, da sem v zemljo zakopane plošče polagal 2 tedna prej in sem predvidel preveč pokritja okna. Režo smo zapolnili z izrezano rezino neoporja.


Napredoval je tudi sprednji del hiše...

...in strop nad teraso. Enkrat me je nekdo vprašal kako bomo rešili ta detajl - planiranih je bilo 13cm neoporja, ker pa je drsna stena imela na koncu skoraj 20cm okvirja, smo se odločili za 18cm. Takile vzidki in izviski so problem, kar se tiče izvedbe detajlov, nas pač rešuje dejstvo, da imam spuščen strop v notranjosti, tako da sem zunaj pridobil dovolj prostora, da to gre.


Usklajevanje št. 2 so bili monterji Senčil Bled. Že ob izmeri sva s tehnologom dorekla detajl izvedbe izolacije, fasaderjem sem nad okno napisal kako visoka naj bo izolacija in koliko naj gleda preko okna in so to pripravili. Za žaluzijno škatlo je tako 8cm Webrove ultra plus plošče (0,022W/mK). O mointaži žaluzij in polic bom kaj napisal kasneje.
Tako kot je bilo napisano, tako je bilo pripravljeno. Tele Ultra plošče so iz bakelita, obdane pa z neko flisu podobno tkanino. Če flis odrežeš je sama sredica izjemno lomljiva, drobljiva, zato ga je po debelini skoraj nemogoče rezati. Kupiti je potrebno ustrezno debelino, mi smo imeli srečo, ker prej tega nisem vedel :) Sem vse kupil na osnovi PZI-ja, ampak ker je bilo vse narejeno tako kot tam piše, je bila naročena plošča enaka zahtevani na terenu.
                                  

Na stiku vertikalne in strešne izolacije smo se še najbolj lovili. Jaz sem zahteval,  da se plošči čimbolj stikata. Saj purpen res zapolni vse, vendar, smo ravno zadnjič ugotovili, da ga že tako porabimo preveč. Pa saj ni pretežko. Fasaderji imajo doma narejeno strgalo-brusilec in samo pobrusiš do spodnjega roba špirovca. Ko med špirovce potisneš harmoniko, se vse lepo stisne. Seveda smo plošči skupaj zlepili s purpenom :)

Usklajevanje št. 3 so bile police -več o tem v naslednjih objavah, ampak tu jih omenjam za boljši občutek kako si kaj sledi. Ko nalepijo stiropor, je potrebno čimprej imeriti zunanje police in jih naročiti. Jaz jih niti nisem uspel zmontirati do konca, ko so na drugi strani hiše že začeli s 1. slojem lepila in mrežice.


Izgleda relativno enostavno :)

Na vseh vogalih in špaletah pridejo seveda vogalniki.
 Sledil je drugi sloj lepila in mrežice (nič drugače od prvega, zato ni fotografije :)  )

In preko obeh slojev še ''druga roka'' lepila, ki je malenkost bolj groba od osnovnega lepila.

Pred zaključnim slojem še obvezna fasadna emulzija....

...in končni izdelek izgleda nekako takole....



...oz. po odstranitvi odra in končanih obrobah takole.
Pri vsem usklajevanju in službi, sem v tistem tednu dobil še okrasni kamen, ploščice, vgradil police, pomagal monterjem žaluzij (ker sem zafrknil in sem dal pomanjkljiva navodila fasaderjem in so bile škatle žaluzij široke kot okno, špalete pa so okno prekrivale (škatle seveda niso šle v odprtino), pripravil nosilce za zunanja svetila (težko je pritrditi navadno luč preko 25cm fasade), antene in domofon, namestil vgradni poštni nabiralnik ter telekomunikacijsko omarico (mimogrede, daleč najcenejše omarice so direkt pri proizvajalcu - Prebilplast). Ko sem že mislil, da si bom končno spočil, je poklical fasader in sporočil, da gre čez 3 dni na dopust in da bi pred tem nanesli še zaključni sloj in da naj mu sporočim barvo, granulacijo in vrsto ometa :) Zato je fasada bela :) Skoraj. V resnici je prvi možni sivi odtenek stran od bele, ki pa se vidi samo v oblačnem vremenu (koda 610E po weber barvni karti). Granulacija 2mm, ker tako še nekaj pridobim na trdoti. Zaključni sloj Weber pas Top Dry.

 Kljub vsemu priganjanju, sem bil navdušen nad ekipo. In kaj pa je najbolj navdušilo mojo ženo? 
Dejstvo, da fantje pospravljajo za sabo. Vajeni smo, da delavci pustijo vse ''kukr jim pač od riti pade'', oni pa so vse vrnili v prvotno stanje. Roko na srce, večina res ne pospravlja za sabo in častna naloga čiščenja okolice in hiše je večinoma doletela nežnejši spol. Zato velika pohvala tudi s te strani.

Aja pa še vsem dvomljivcem, ki so ob debelini zmajevali z glavo in to označili kot popolno neumnost... Razlika med 20cm neoporja in naših 24cm je 3,68€/m2. Se pravi 600€ za povprečno veliko hišo, 800€ v našem primeru. Na ta račun smo preskočili subvencijski razred, rešili problematiko izolacije betonskih vertikal in žaluzijnih škatel, ker je med škatlo in steno 8cm in preko škatle še 3cm neoporja. 


nedelja, 15. julij 2012

Pri ''PURPENŠEK''

Saj veste, kako je s starimi imeni domačij in bivališč - pri hribovc, pr grabnških, pr dolinšek, pr ... :) Takšna imena so se ponavadi izoblikovala skozi desetletja, zakaj bi mi že sedaj iskali ime za novo domovanje? Ker se ponuja samo po sebi, še preden smo vseljeni. In ne, ni ''pr dohtarjih'' :) Glede na to, kakšne količine poliuretanske pene imamo vgrajene, je moj brat že zdavnaj prišel na idejo, da bo pri nas ''PR PURPENŠEK'' :) In na to se spomnem vsakič, ko moram uporabit to vsemogočno peno, in to ni redko. Če citiram ženo - če kaj ne gre, pa daš malo purpena! Saj je skoraj res tako. In da objava ne bo samo obelodanjenje domačega imena, sem se odločil, da napišem še nekaj o PU penah s katerimi sem delal, predvsem z uporabniškega vidika, ne to kar trobijo proizvajalci. Našteti so po vrsti, kot sem prihajal z njimi v stik, ne po kvaliteti, pomembnosti, ceni ali čem drugem :)

Dryfix extra:
v.d. malta, saj je glavno vezivo med zidaki. Porabili smo ga okrog 70 pločevink.
Enokomponetno lepilo, po tem ko ga nanesemo, sicer izgleda kot  klasična PU pena, vendar če ga pritisnemo s trdim predmetom (zidak) izpuhti v lužico :) Se ne raztegne, ne privzdiguje.
Cena: kolikor vem pride pro bono, dodatne pločevinke so pa predrage :)

Osnovno ''skupdržalo'' naše hiše :)


Termifix
Fragmatovo enokomponentno lepilo za lepljenje izolacijskih plošč (stiro-, termo- in ostalih ''durjev'' na HI in opeko. Lepi tudi les, kovino, prste, obleko... :) samo kakšnih pvc folij pa baje ne.
Tudi ta se obnaša podobno kot porothermovo lepilo - se ob pritisnjenju plošče popolnoma sesede in sem se že spraševal, kaj sploh lepi, če ga ni več.
Cena: 6-8€



Illbruck Tremco FM310
Najbolj slaven med slavnimi in najbolj opevan, kot najboljši, najbolj vzdržljiv, edini primeren za montažo oken (ja še nekaj časa se bom obregal v illbruck :)) Ampak, če nisem sarkastičen, je pravzaprav to najboljši IZOLACIJSKI purpen s katerim sem imel opravka. Pod izolacijski pojmujem dvokomponentno peno, ki se ob nanosu raztegne in ohrani obliko, zapolni vse reže kamor ga vbrizgamo.
Najboljši pa zato, ker je kljub izolativnosti malo ekspanziven. Če imamo 10mm veliko režo, lahko mirno vanjo vbrizgamo 8-9mm, pa bo ravno dovolj. Po občutku ga iz ene pločevinke dobiš največ.
cena: 5,5 - 6,5€



Mehkocelični purpen:
S tem me je spoznal monter Nagodetov. Klasični purpen, ki se raztegne malenklost več kot illbruckov in po izsušitvi ostane mehak. Tudi po 6 mesecih je še vedno penast kot polnila za sedežne garniture. Jaz sem ga potem uporabil za zapolnjenje lukenj okrog inštalacij, ki pridejo iz tlakov. Tam bi morala biti dilatacijska  pena, vendar se ne prilega dovolj, da smeti ne bi vstopale v luknje ob ceveh. Purpen pa luknjo zapre in hkrati omogoča premike. Nisem prepričan, če se ga v Sloveniji da kupiti v trgovini, ga imajo pa Nagodeti, verjetno tudi Mik.
cena: 6€



Puriten:
Pena, ki sem jo porabil največ - v glavnem zaradi cene. Dvokomponentna pena, slo proizvajalec, se pa močnoooo raztegne - 2,5x je uraden podatek, pa po moje še več. Uporabljal sem jo za zapolnjenje lukenj v zidakih, ki so jih naredili inštalaterji, ter ob montaži knauf profilov na zunanje stene - zavrtaš luknjo, pljunek puritena, čep in nato vijak :) Pri teh luknjah je razteg zaželjen efekt. Za kaj drugega pa niti ni primerna, ker se preveč raztegne in privzdiguje, stiska okolico, krivi cevi.....
cena: 3-4€



TKK pena
Podobno kot Illbruckov purpen, cena enaka, edino kar je, so bolj raztegne. Na oko bi rekel 1x.
(slikce nimam, je pa oranžna pločevinka zaščitni znak tkk-ja)

TKK tekapur
Lepilo za lepljenje izolacijskih plošč, enokomponentno. V teoriji bi moralo biti enako ostalim lepilom, pa v resnici ni. Lepilo se ne sesede kot ostala, se bolj prerazporedi in tisto na kar je treba bii previden - se malenkost razširi. Pri montaži alu polic, mi je tam, kjer polica ni bila obtežena, privzdignil polico za mm ali dva. Je sicer pod polico popolnoma zapolnjeno, samo malo valovito :) Ni privzdignjeno veliko, vendar če hočeš popolno ravnino, je treba zalepljeno stvar obtežit. Je pa fini, ker po strditvi ostane podoben klasičnemu dvokomponentni peni in predvidevam, da so izolativne lastnosti boljše kot pri ostalih lepilih. Če ne drugega, ker zapolni proste reže in izrine zrak.


Za vse velja:
- Pištolski se uporablja bistveno lažje - kvalitetne kovinske pištole slovenskega proizvajalca so prodajali v bauhausu pod 20€, plastične še manj. Na zgornji sliki je tista iz bauhausa za 17€.
- Pri pištolskih velja da moramo dvokomponentne med uporabo zapirati, če so pavze več kot nekaj minut  (na oko ocenjeno, je pa odvisno od vročine), enokomponentni, pa so pri meni zdržali tudi pol ure, ne da bi se v pištoli strdili.
- UV (beri sončna) svetloba jih uniči. VSE. Pa naj prodajalci rečejo kar hočejo.
- čiščenje: če ga dobite na telo, se čimprej očistite z namenskim čistilom (npr.purex), ki vsebuje aceton. Če ga napacate na površino, enako, razen če je občutljiva na aceton (okna, vrata). Takrat je najbolje pustiti, da se posuši in ga na odstranite, ko je suh. Ob poskusih čiščenja se iz nekaj mm velike stične površine naredi 2cm velika mastna packa :)

- Poliuretanska pena (sveža, nanešena na kožo) pri določenih študijah nakazuje kancerogenost (povzroča raka), zagotovo pa vsebuje izocianate, ki povzročajo poklicna obolenja dihal, zato je v vsakem primeru treba z njo ravnati previdno in skrbeti za zadostno prezračevanje in se med uporabo ustrezno zaščititi. Trend gre v to smer, da se jo uporablja tudi tam, kjer to ni potrebno, ker ma odlične fizikalne lastnosti, a naj vas spomnim, da je imel odlične fizikalne lastnosti tudi azbest :-)  Vsaka pločevinka ima dodane rokavice, ki so seveda super pravna zaščita proizvajalcev, ki lahko vedno rečejo, saj smo dali zaščito zraven, zakaj je pa niste uporabljali, manjka pa maska.
Opozorila predvsem veljajo za delavce, ki so več v stiku z njo - a ne, Sečnik in klapa? :) Z leti se bo v Sloveniji njena uporaba verjetno še povečevala, do trenutka, ko bomo imeli nepojasnjeno veliko obolenj, nato pa jo bomo začeli (kar evropa že počne) zmanjševati.


dodatek julij 2012:
Mala šola ekologije: Kljub temu, da naj bi se pločevinke reciklirale, je realna pod odpadkov takšna:
Prazna pločevinka spada v NEVARNE ODPADKE (obvezno! Ne spada v navadno embalažo, ravno tako ne med gradbene odpadke, ki jih zakopljejo. Vsebuje izocianide!). Ponavadi so brezplačni prevzemi v lokalnih CERO-tih, ali organizirani odvozi nekajkrat letno za tovrstne odpadke. Lokalni CERO pločevinke pošlje centrom za ravnanje z nevarnimi odpadki (npr. KEMIS.si), kjer jih ZAŽGEJO. Pločevink ni možno reciklirati, ker je v njih zasušena PU pena (podatek pridobljen preko telefonskega razgovora s Kemisem).

Skratka edino kar dobimo iz pločevink je toplota. Rešitev bi bila izdelava večjih , čeprav so te potem že skoraj pretežke za normalno delo. Ali pa kakšne refill pločevinke, samo ne vem, če je tehnično izvedljivo.

sreda, 04. julij 2012

RAL montaža zunaj

Pred izdelavo fasade je potrebno opraviti še RAL montažo zunanjega dela rege. Tu sta spet možnosti uporaba RAL trakov ali RAL letvic (če v regi predkomprimiran trak, se ta del zmanjša samo na tesnenje pri stiku z ometom fasade, trakovi niso pomembni).
Tokrat so se namesto mene odločile okoliščine....ker bomo imeli montirane podometne žaluzije, je seveda na zgornjem robu okna izvedba z letvicami preveč komplicirana, zato smo se odločili za RAL trakove. Pa tisto lepljenje lepila na zunanjo stran zidu le ni bilo zastonj :) Kako se montaža izvede na predpripravljenih prekladah, ki vsebujejo žaluzijno škatlo, morate vprašati pa g. Piškurja, ki jih trži, verjetno tudi tam letvica ni optimalna. Pri vseh ostalih, ki se za takšne preklade nismo odločili, gre približno tako:

Najprej se nalepi pokončne trakove. Najlažje se detajli izvedejo, če je trak  nalepljen na sprednji del  okvirja, kakšen cm čez....

...pa zgornji trak, v vogalih preko pokončnih...

Nato se na gladko steno nalepi lepilo po celotnem obodu...

....zalepi pokončna trakova in tudi zgornjega....

...ter nazadnje še spodnjega, ki se ga nalepi na poličnik, da najmanj moti montažo polic.

Trak se pritisne ob podlago s takšnim valjčkom.

V vogalih seveda nastane tole (kadar imamo okna ven iz ravnine zidu)...

Trak se tam prereže, kot na prejšnji sliki, in nalepi postrani. Stik se dodatno zatesni  s posebno tesnilno maso.



Še vedno pa ostane problem stika stiroporja z oknom, ker se, zlasti PVC okna,  s spremembo temperature precej raztezajo in krčijo. Fasaderji za ta stik uporabljajo ''apo lajšte'' ali nekaj podobnega, v bistvu letvica s 3mm pene, ki naj bi ublažila raztezke. Ker imamo temna PVC okna, ki sploh ne gredo najbolje skupaj s soncem, sem se vseeno odločil, da vzamem T-Falove zunanje RAL letvice, ki imajo 8mm gel, ki amortizira raztezke. Razlika v ponubdi Webrovih letvic (3mm) in Selsen-ovih RAL letvic je bila 150€, kar se mi je zdela upravičena dodatna investicija. Na koncu smo naredili pravzaprav natanko tako, kot je bila tehnična skica Ilbrucka :) - RAL trak na zid in dodatno tesnilo na stik okna s stiroporjem.  Izgleda pa takole

Tam kjer so žaluzijske škatle,  pride letvica  samo navpično...




..tam, kjer žaluzij ni, pa tudi po zgornjem robu okna, seveda v vogalih zatesnjeni.



Fasada iz neoporja (teorija)

Ko sem lansko leto govoril z enim izmed svetovalcev varčne gradnje pri nas, se je držal za glavo, ko sem mu povedal, da bo fasada iz neoporja. Baje se krivi, plošče dol padajo, se na soncu topijo, se jih nemogoče brusi.... Skratka sem že skoraj obupal. Pa sem šel v akcijo zbiranja drugih mnenj, ugotovitve bodo spodaj med tekstom. Pri vsaki fasadi izbiramo med osnovnimi elementi, pri vsakem pa je možnost ''kreganja'' velika. Približno takšna kot pri zagovornikih lesenih in pvc oken, ali pa takšna, kot pri vakumskih in ploščatih kolektorjih :)

1. Material izolacije:
Osnovni izbiri zidanih hiš sta še vedno kamena volna in stiropor, čprav je teoretično fasado možno narediti tudi z lesnimi vlaknenkami, res pa je, da so tam debeline večje. Kamena volna je, gledano striktno z energijskega vidika, ekološko manj potraten material, zato tudi takšna fasada prinese večjo subvencijo Ekosklada. Stiropor za svoj nastanek porabi nekaj več energije in se bi ga naj izogibali. Prednost kamene volne je tudi v njeni paroprepustnosti, čeprav jaz še vedno zagovarjam, da dihamo s pljuči, ne s kožo (čeprav čudno, pri hiši velja enako) in so vse ''natege'', v zvezi s dihajočo steno, pravzaprav skubljenje kupcev. Vlaga v konstrukciji nima kaj iskati,  vsaj tista hišna ne, drugo je kondenziran zrak, ki je prisoten med izolacijo, ki se ob hladu ''orosi''. Ampak tudi stiropor ni parozaporen, kot bi ga radi prikazali eni, zato je pri izbiri materialov najbolj važno njihovo pravilno zaporedje (od manj, k bolj prepustnemu, kadar gledamo navzven). Za izmenjavo zraka in odvajanje odvečne vlage iz hiše skrbi prezračevanje - klasično ali pa ročno odpiranje oken, nič nam ne pomaga, če imamo difuzijsko odprto hišo in ne zračimo. Plesen bo neizbežna. Skratka stiropor je res manj paroprepusten, vendar povsem dovolj, da se ''odzračuje'' v zimskih mesecih. Slabost kamene volne so formaldehidi, ki se po nekaterih študijah sproščajo tudi v bivalne prostore in to preko zidu, kar je presenetilo tudi mene. Nobena od teh študij ni gledala hiše s prezračevanjem, tako da ob uporabi malo logike lahko mirno zaključim, da v hišah s prezračevanjem, to ne bi smel biti problem. Saj tudi drugače nihče ne more dokazati vzročne povezave med izpostavljenostjo formaldehidom kamene volne in boleznimi, ker se znaki pokažejo po 15, 20, 30 letih in v tem času se že najde tudi kakšen drug krivec :). Tudi ARSO v svojem poročilu največjih industrijskih onesnaževalcev npr. v letu 2009 navaja več mineralcev, kot stiroporjarjev. :) Ursa Slovenije je v zrak spustila 110 ton prahu (2. mesto, takoj za TEŠ, ki je prispeval 220 ton), skoraj 63 ton organskih spojin I, II., III, nev. skup. (največ med vsemi), 53,7 ton amonijaka (največ med vsemi), pri formaldehidu pa je na prvem mestu Knauf Insulation Škofja loka z 12,8 tone, na tretjem pa Ursa Slovenije s skoraj 8,5 tone (na drugem mestu so kvazi- lesarji s svojim ''was woodom'', Lesonit iz Ilirske Bistrice spusti v okolje 11,5 ton formaldehida). Tudi stiroporjarjem naj se ne smeji preveč ob tehle podatkih, saj Fibran gladko zmaga v rubriki skupni organski ogljik. V ozračje so ga spustili skoraj 110 ton. Fragmat ali Novolit se na stopničke nista uvrstila nikjer (so tako dobri, premajhni, nimajo vpliva, ali pa goljufajo :)).  Zelo poenostavljeno bi lahko rekli da kamena volna ''skrbi'' za naše bolezni, stiropor, pa za toplo gredo. :)
 Največja prednost stiroporja je pravzaprav njegova zdravstvena neoporečnost (če ga pravilno odležijo in odzračijo, kar pa v 21. stoletju ne bi smel biti problem) in stalnost izolacije. Po mojem mnenju dobro načrtovan in izbran stiropor lako izolira določeno stavbo pravzaprav večno in tako nadomesti večjo vstopno energijo nastanka. Tudi voda in zmrzal mu ne prideta do živega. Ampak na koncu se seveda vsak odloči sam, dejstvo pa je, da so plusi in minusi pri obeh.


2. produkt iz izbranega materiala
Če se že odločimo za kameno volno imamo na voljo lamele, pa tudi plošče (ravago - frontrock max e). Lamele so omejene na 20cm, prej omenjene plošče obstajajo tudi večje, je pa možno, da je moj podatek že star, ker sem trg prečesal lani. Pri stiroporju je varianta klasični stiropor ali novejši z dodatkom grafita - z zaščitenim imenom Neopor. Neopor je bolj toplotno izolativen in se ga rabi manj, cena za enako U vrednost, pa je enaka kot pri belem. Ker se na soncu močno segreje, je fasaderjem na začetku povzročal kup težaav, ker se je lepilo na plošči prehitro posušilo in so plošče odpadale. Pri direktnem obsevanju naj bi se plošče krivile, čeprav so  fasaderji obe našteti težavi rešili s senčenjem. Senčenje bi moralo biti uzakonjeno kar se mene tiče in to zaradi zdravja delavcev, ne zaradi plošč. Nas pa bolj skrbi za stiropor, kot za delavca :( . Jaz sem podzemne dele prilepil sam in po enem tednu pripeke (pa ni bilo zasuto, da bi zemlja držala) na 30+ stopinj, ni bila nobena plošča skrivljena, res pa je, da so debeline 20+cm. Tisto kar je še treba biti previden, je dejtvo, da je neopor občutljiv na en del spektra sončnega sevanja, ki ga popolnoma stopi. To se zgodi če:
- ga pokrijemo  S PROZORNOgradbeno folijo- vsi paketki se  vam bodo stopili, se zlepili  in spremenil v velikansko kocko :) prozorna folija prepušča sončne žarke, odboja nazaj pa ni in stiropor se segreje preko 100°C. Zanimivo - če ga pokrijemo s črno gradbeno folijo, se mu ne bo zgodilo nič.
- je izpostavljen odboju sončne svetlobe s stekel. Jaz nisem mogel verjeti, v dobri uri ga je bilo na mestu police 1-2cm manj. Tu dobi direktno sončno sevanje+odboj s s stekla in zaključek je logičen.
- če ne odstranimo zavijalne folije, ki skupaj drži palete. To zanimivost smo odkrili včeraj. - ko iz fragmata pripeljejo pakete, so ti povezani s prozorno folijo kot jo imamo v kuhinji - po enem mesecu na soncu so plošče neoporja, kjer je ta folja bila, stopljene skozi celotno debelino 24cm. Neverjetno...s fragmata so že sporočili, da jih bodo zamenjali :),
OPOMBA julij 2012: Vse plošče so že zamenjali, baje imajo tudi v Laškem navodila, da naj se folija odstrani ko pride na sonce. Še enkrat....če bi bila folija neprozorna, se stiroporju ne bi zgodilo nič.

Skratka neopor je super izolativen, ima pa svoje muhe, ki se jim tudi da izogniti. Fasaderji morajo biti navajeni dela z njim, moji pravijo da brušenje ni problem, senčijo ga, police smo sicer urgentno namestili. Ko pripeljejo palete, na katerih je več kot 10 paketov povezanih skupaj, ''kuhinjsko'' folijo odvijte, tako da ostane v reklamnem ovoju  in stiroporju se ne bo zgodilo nič.



Takole smo eno pošiljko razpakirali. Temu se ni zgodilo nič. Mreža je zaradi vetra.


Tole se je zgodilo 1 uro po namestitvi plošče na steno, tam, kjer je nad njo  steklo.

Fasaderji so še pred začetkom namestili senčila po celotni višini.


Je pa recimo Weber zgruntal bližnjico s svojo kremšnito, ki je super produkt, samo malo izven mojega finančnega dosega. Kremšnita je neoporna plošča, ki so ji zunaj dodali plast belega stiropora. Poleg tega so plošče kalupirane in nasploh bolj čvrste in trdne od navadnih neopornih. Je pa res, da to plačaš in si hitro že na ceni kamene volne. O tem, da prodajajo konusno perforiran stiropor ne bom izgubljal besed... če si že belimo glavo s paroprepustnostjo, je pa to boljša rešitev kot ostali ponudniki, ki ga samo naluknjajo, ob lepljenju se luknjice, po moje, vseeno zamašijo z lepilom :) Fragmat ima tudi neko kremšniti podobno rešitev, samo so po moje še predrage.


3. Lepilo
Naj ne bi bilo deležno kakšne posebne debate, je pa fino, da pri hišah brez napuščev uporabimo trša lepila, kot zaščita pred točo.

4. Mrežica
Tudi nič posebnega, sem pa nekje slišal, da naj bi v Avstriji delali fasade z dvojnim armirnim slojem standardno, ker so tako bolj odporne na točo. Ne vem ali je to anekdota ali ne, fasader je za ta luksuz minimalno dvignil ceno in smo ga vključili.

5. Zaključni sloj:
Mora držati vodo zunaj in dovoljevati morebitni kondenzirani vlagi za izolacijo, da odide v svet. Idealen omete so imele stare hiše - 3cm malte in ''zaribano''. Takšna fasada je neuničljiva, alge je ne marajo, ker je apno vzdrževalo dovolj visok pH. Verjetno pa konstantnega močenja vseeno ne bi najbolje prenašala. Tankoslojne fasade pa imajo pravzaprav samo en velik minus - umazanija in alge se hitreje razrastejo. Saj je možno dodat fungicide, pa to ni trajno. Je pa Weber prevzel idejo prej omenjenega starega ometa s svojim Weber pas top dry zaključnim sistemom. V teoriji naj bi površina vlago vsrkala in jo nato na večji ploskvi lažje oddala. In če ni vlage, ni plesni.V teoriji....kako bo pa v praksi, pa povem čez 10 let.  Omet tako ne bo akrilni, silikatni, silikonski, ali mešanica, temveč....no, v bistvu piše na uradni strani pod surovina: Inovativno dvokomponentno mineralno – organsko vezivo, kalcitni peski, visoko kakovostni pigmenti, polnila, aditivi. Karkoli naj bi že to bilo :)

Ponikalnica

Tale objava bi morala priti nekje na začetku gradnje, vendar se je lansko leto odvodnjavanje in urejanje okolice vztrajno umikalo, tako da smo ponikanje dokončali šele letos, tik pred izdelavo fasade.
Vsaka hiša ima predvideno ponikanje padavinskih in prečiščenih gospodinjskih vod. Investitorji se tega lahko lotevajo različno, malo zaradi financ, malo zaradi projektantov.

Možnosti je več, od perforirane betonske cevi, ki se jo postavi pokonci, do izkopa luknje in nasutja rizla, do uporabe pvc ponikalnic, ki so več v uporabi v zadnjih letih. Pri nas smo izkoristili eno izmed prednosti tovrstnih ponikalnic, njihovo majhno vgradno višino (globino), saj bi bageristu moraj plačati precej več denarja za razbijanje skal 2,5m globoko pri betonski ponikalnici, kot v primeru plastike. Je pa neprimerno dražja, tako da se na koncu ''zgliha''. :)

Jaz sem izbral tisto, ki jo trži Arrmex. Na osnovi površine strehe in števila dotokov ter vrste tal so izračunali potrebno velikost in pripravili ponudbo. Vgradnja je enostavna, skoplješ luknjo, vanjo pogrneš filc (pride zraven, no... ga je treba kupiti zraven), nanj položiš gajbice, spelješ dotoke in odzračevanje, gajbice zaviješ s filcem kot dojenčka in vse skupaj zasuješ s tamponskim peskom. Če je nad njo 25-30cm peska je povozna z avtomobilom, če je več kot 50cm, je povozna z tovornjakom, več kot 80cm, pa z vozili nad 12,5 ton.
Še najbolj sva se zafrkavala pri spajanju gajbic med seboj, ker na koncu, ko sva priklapljala zadnjo vrsto, se je na vsak način ena odpela. Kakorkoli, ''simpl ko pasulj''. Pa še sličice, da bo bolj jasno...

Najprej je stari znanec skopal jamo :)...

...dno jame se poravna, da ne gledajo skale ven in da gajbice ostanejo skupaj...

...anje spelješ vse dotoke in odduh (na levi)...

...in na koncu se zasuje s tamponskim peskom.