petek, 08. junij 2012

Stojni tlaki

Tema, ki ni ne vem kako  zahtevna, saj je izpiljena do konca, in je nekakšno nujno zlo, so betonski estrihi. Čeprav je to samoumevno nadaljevanje, sem nanj komaj čakal, ker je to pomenilo konec neke ere. Ere hoje po hoduljah, med vsemi tistimi milijoni inštalacijami in začetek zadnje tretjine (eni bi rekli četrtine) pred končnim ciljem. Od samega začetka je vloga estrihov trdna, na konstrukcijo nevezana opora končni talni oblogi in, zaradi svojega obveznega odmika stran od vseh konstrukcij onemogočanje širjenja motečega zvoka (predvsem udarnega) po celotni hiši.


Podlaga:
20-30  let nazaj so bile stvari še bolj preproste kot danes. Na tla si položil kameno volno (Tervol), ki je bila takrat najpogosteje uporabljena konstrukcijska podlaga za estrihe, pa še zaradi svoje nizke stopnje dinamične togosti pravzaprav ni imela prave alternative v stiroporju, ki je bil bistveno slabši zvočni izolator. Vendar je emšo razkril tudi slabosti kamene volne. Na stara leta se je ubogi tervol, tako kot precej hrbtenic starejših dvonogih prebivalcev planeta, sesedel in naenkrat juha na krožnikih ni bila več naravnost.  Ali pa je v kombinaciji s pretankimi estrihi sredi sobe postalo čudno mehko, drobeče pod nogami. Nekakšna golf luknja :) Pogosto so na estrihe postavljali tudi stene, ki so, zaradi svoje teže, ta proces dodatno pospešile. Precej hiš iz tega obdobja ima zaradi posedenih estrihov močno razpokane stene. Kar sicer ni pokazatelj tega, da se bo hiša sesula, je pa estetski problem. Druga tegoba, ki je pestila Tervol, je bila ta, da če je kje kakšna vodovodna ali ogrevalna cev pričela puščati, se je izolacija stopila v nekakšno Tervol juho :) Stiropor je imel v tem primeru prednost.
S prihodom talnega gretja se je tehtnica obrnila v drugo smer, saj si nihče ni predstavljal morebitnega iztekanja tekočine iz ogrevalnih cevi brez podlage iz stiroporja, zato se je naenkrat več uporabljalo tovrstno podlago. Pa pustimo na strani dejstvo, da so bili primeri puščanja iz talnega gretja tako redki, kot pasivne hiše v tistem obdobju :) Kakorkoli strah in nezaupljivost do talnega gretja sta bila tam in eps je za to krasen. Se je pa tam nekje začela doba mikroarmiranih estrihov, debeline so se zmanjšale (da je talno gretje lažje prišlo do učinka), ker so v beton začeli dodajati vlaknate dodatke (steklene, poliesterske...)
Sedaj, ko smo se v letu 2010 pasivci ponovno pričeli vračati v obdobje radiatorjev, pa bi teoretično spet lahko nastopilo  obdobje kamene volne, če ne bi ''polistirenci'' izumili pravzaprav idealne kombinacije. Plošče, ki je mehka, z vrednostjo dinamične togosti SD 10 ali 15 (5 in 3cm debeline), kar je vsaj tako dobro kot stari Tervol, a je hkrati vodoodporna, pa še zadrži svojo debelino in obliko. Sliši se idealno a ne? Zakaj potem še vedno vgrajujejo eps70? Nimam pojma, samo v več gradbenih trgovinah so mi dejali - zakaj boš pa to noter dajal, mi največ prodamo eps 70 in ta je čisto ok.  Ok je, če hočeš pa malo več dušenja zvoka,  obstajajo precej boljše in par centov/m2 dražje rešitve. Fragmat ga prodaja kot Stiroestrih T, Novolit pa kot EPS-T. V obeh primerih gre za ''elastificiran stiropor''. Bloke stiroporja, ko prilezejo iz kalupa močno stisnejo, tako podrejo celično strukturo in stiropor je mehek. Ko odleži, ga razrežejo na malo večje debeline, kot je vgrajena, ker ga estrih še malo stisne. Zato jih ne moremo kupiti v debelini 3, 5 cm ampak v oznakah 53/50,  33/30, kar je pravzaprav debelina nestisnjenega/vgrajenega stiroporja v mm.


Zvok, zvok, zvok....
Tudi v enodružinskih hišah je zvočna izolacija precej pomembna, saj ne želimo slišati kako mulci skačejo po svoji sobi, ali bolj moteče, kdaj se vklopi pralni ali pomivalni stroj, ki smo ju vklopili na ''timer'' in odšli spat. Je že tako, da se večina udarnega zvoka preko konstrukcije prenese naokrog. Zvok pač potuje hitreje po bolj trdih stvareh (če poenostavim) in tu ne pomaga, če zapremo vrata. Pri nas so bile zahteve po zvočni izolativnosti, zaradi dejstva, da imamo dve stanovanjski enoti, še toliko večje. Tista premična predelna stena med jedilnicama je povzročila, da sem se srečal s podjetjem Lejmer in njihov šef pa resnično obvlada akustiko. Sem mislil, da sem jaz naštudiral zvok, ko sem se poklicno ukvarjal s tem (in doma v kino sobi)....on je pa na pamet naštel 10 ukrepov za zmanjšanje prenosa in za vsakega koliko dB pripomore k utišanju nabijanja glasbe najstniških mulcev v njihovih sobah :). Na splošno velja, da morajo biti estrihi ločeni od VSEH fiksnih konstrukcij - tudi oken, vrat, dimnikov, sesalnih cevi, če pridejo iz tal sredi sobe IN cevi, če so tako visoko, da se estrih usede na njih. Od vsega tega jih ločuje penast trak. Jaz sem v namen zvočnega izoliranja vse kanalizacijske in cevi centralnega sesalnega sistema (če jih ni pokril storopor) od zgoraj polepil s samolepilnim trakom, ki se sicer uporablja za zvočno izolativno podlago knauf profilov. Trak se polaga hitro, cena je smešna. Obvezne so tudi dilatacije tlakov pri prehodih iz ene v drugo sobe, pri nas je pri vstopih v eno in drugo stanovanjsko enoto poleg dilatacije pri vratih med estrihoma še penast trak za dodatno blaženje udarcev, ki jih bomo povzročali, ko bomo noreli gor in dol po skupnem stopnišču.


Priprava terena:
Je pravzaprav precej preprosta na prvi pogled, ker razporediti plošče po tleh bi pa že moral vsakdo znati. Problem se pojavi, ker je seveda na tleh en kup cevi. Da je še ''lažje'' so te različnih debelin in se celo križajo, zavijajo. Tu bi verjetno bilo pametno pripomniti, da je koristno, če vse izvajalce inštalacij po hiši, ''sekirate'' da naj se držijo nekega pravokotnega reda, ne da napeljujejo vse povprek. Pri nas sta električarja delo opravila z odliko, VKO-jevci malo manj, saj so včasih ubrali stvari po najkrajši poti, naslabše so se reda držali napeljevalci centralnega sesalnega sistema, ki so elektro kabel, ki pride zraven, precejkrat ovili okrog sesalne cevi.. Kakorkoli, vse to je treba pokriti. Najlažja varianta je, da nekomui plačate, da se ukvarja s tem. Malo težja za hrbtenico in lažja za denarnico pa tista, ko plošče položiš sam. Najlažje je še vedno polagati plošče v dveh debelinah. Prva do zgornjega roba povprečne cevi (ponavadi zadostuje debelina 3cm) in druga plast prečno preko prve, do končne debeline. Prva plast je lahko navaden stiropor, neopor- če je zahteva po večji izolativnosti, ali pa elastificiran, čeprav s skupno debelino nad 5cm pri elastificiranem ne pridobimo kaj dosti na dodatnem dušenju. Druga plast pa, kot sem že rekel, elastificiran stiropor ali pa stari dobri Tervol, kakor se kdo odloči. Pri dvoplastnem polaganju je tudi robni trak  precej enostavno pritrditi, ker ga položimo na prvo, nato pa ob steno stisnemo z drugo plastjo. Robni trak gre vsepovsod, tudi na okna, vrata, v kopalnicah... Zanimivi detajli se pojavijo pri stopnicah, balkonih... kjer se estrih konča in je s strani vidna plast izolacije. Tu sem dobil različna navodila. Eni izvajalci pravijo, da se 10-20 cm pred takšnim previsom stiropor zaključi, estrih pa se tam ulije preko stiroporja, tako da se usede na AB ploščo (stik je preko folije). Drugi izvajalec (Burger), mi je zatrdil, da pri kakršnemkoli stikanju fiksne AB plošče in premičnega estriha pride do pokanja slednjega in pokanja talne obloge na njem. Še posebej previdni moramo biti, če imamo z betonom obdane odtočne cevi, da estriha ne ulijemo na njih, ker bo tam zagotovo popokalo. Baje. Tam naj bi dal vsaj PE folijo, da se prepreči spojitev enega in drugega betona. Jaz sem večino odtočnih cevi imel golih, tako sem tudi lažje polagal stiropor. Možno pa je seveda tudi enoslojno polaganje, če imate primerno orodje oz. v tem primeru - rezalnik stiroporja. Enkrat sem mu že pel hvalnico, tokrat se je izkazalo, da brez njega ne gre. Z njim se namreč da izrezati U kanale v stiropor, kamor pridejo cevi. Mi smo najprej nasprejali cev na parih mestih z barvo, gor položili plošče in nato odrezali pobarvane dele. Enostavno ''kot pasulj'', pa še popolnoma se je prilegalo.
Z Markom sva imela debato glede polaganja prezračevalnih cevi v tlak. Moj statik zagovarja dejstvo, da če sta več kot 2 cevi vzporedno ena zraven druge, rabita ''pokrov'' se pravi, estrih tam ne more biti položen direktno na cevi, ker je razpon prevelik. To je sicer eno mnenje, bi bil pa jaz vseeno pozoren, da bi imel čimmanj cevi vzporedno eno ob drugi. V vsakem primeru na prezraćevalne cevi položite peno, drugače se udarni zvok hoje preko cevi prenaša v druge prostore. Varianta je seveda tudi, da se skupna debelina potrebne podlage z minimuma 8 (do zgornjega roba prezračevalne cevi) dvigne na 10 ali 11cm. Idealna debelina estrihov je 6cm,  zato je pametno stiropor podložiti tako visoko, da ne zmanjšamo minimuma (5cm) ali druge skrajnosti - brezveze trošimo beton, ker so zidarji AB plošče ulili s 3 ali 4cm višinskimi razlikami. Na tem mestu vam toplo priporočam, da (po možnosti še pred izmero oken) preverite ravnino plošče in ustrezne višine. Jaz sem npr. v kleti pri vhodnih vratih ob izmeri vrat gladko dejal da morajo biti dvignjena 9cm (stiropor)+6cm (estrih)+1cm keramika. In takšna so naredili, od končne višine praga, pa sem potem zarisal ''meter ris'' oz. ''vag ris'' Ko sem polagal stiropor, pa sem ugotovil, da je po obodu AB plošča zelo naravnost, že 1m stran od vrat, pa je bila 2-3cm nižja in v tej višini po večini površine v kleti. To sem seveda ugotovil 3 dni pred najavljenim ulivanjem tlakov, v soboto. Kljub vsemu sem po lokalnih Topdomih uspel nabrati zadostno količino EPS 100 stiroporja. Na koncu smo tako na stiku s tlemi namesto 9cm nad temeljno ploščo pristali pri 11cm. Zakaj nisem preprosto ulil betona? Stiropor je pol cenejši od estrihov, čas sušenja je neprimerno daljši, če je debelina 9cm in še kakšen razlog bi se našel poleg toplotnoizolativnega:).


Betoniranje:
Izvajalcev strojnih tlakov je kot toče, jaz pa sem se odločil za enega največjih in preverjenih -Burger d.o.o. V resnici so se namesto mene odločile okoliščine. Ker se je vse zelo zavleklo in če hočemo  v novi hiši bivati jeseni, je seveda treba položiti parket na suhe estrihe. In ti se sušijo 2-3 mesece. Pri Burgerju imajo na voljo dodatek za pospešeno izločanje vlage, večino ostalih s katerimi sem govoril, pa tega nima. Estrih je po 14 dneh (so tudi s krajšim obdobjem) pripravljen za parket in kar je še bolj važno, po tem ne sprejma več vlage. Malarji, ki pridejo na vrsto sedaj, vlažnost v hiši spet dvignejo skoraj do 100% in velikokrat se zgodi, da estrihi namesto, da bi vlago izgubljali, jo pridobivajo, ker jo vežejo nazaj. Cenovno so Brugerjevci nekje v sredini, 5cm estrih je 7,5 €/m2 + DDV, vsak dodatni centimeter je + 0,8 €/m2, za dodatek hitrosušečega estriha računajo 0,7€/m2 za vsak cm debeline (se pravi pri 6cm je cena 4,2€/m2) + ddv. Cena polaganja stiroporja je 1€/m2 za en sloj. Cena pri njih kupljenega storoporja je cena po tovarniškem ceniku minus 15-20% (odvisno od proizvajalca in količine)


Uporabniška izkušnja:
Kako so opravili? Odlično. Sem bil zelo zadovoljen. Že pred tem sem parkrat klical šefa, glede tehničnih detajlov, ko je prišel na ogled sva nakaj od njih dorekla, za vsa vprašanja sproti med polaganjem je bil dosegljiv, kar je precej olajšalo vse skupaj. Na lepe oči so mi dali 300m robnega traku in kljub gneči, ki jo imajo so se držali dogovorjenih terminov. Pravzaprav sem imel več težav z roki jaz :) O prihodu na objekt smo dorekli končne višine  (15mm za parket in 13mm za keramiko) in dilatacije (tu je treba klicati dobavitelja vrat, ker imajo vsak svoje mere, pa še vrata so lahko klasična, poravnana s ''štokom''.... Pri Intu je pri klasičnih vratih dilatacija 2cm od končne obloge zidu, pri poravnanih z okvirjem pa poravnana z zidom). Hkrati z vsem so v tuših že pripravili padec do tuš kanalete, kot tudi tistega v kotlovnici, če bi se v zalogovniku toplote pojavila luknja. Vidi se, da delajo ''od nekdaj'', ekipa je bila uigrana, kako je naravnost bo sicer povedal parketar, meni pa zgleda super. Tudi moje želje po dodatni zvočni ločitvi stanovanjskih enot so sprejeli brez pritoževanja, vse trakove, ki smo jih pozabili ali jih je zmanjkalo so namesili sami, navodila po koncu pa so bila jasna - 2 dni moramo dati estrihom mir.


In še sličice....
V mansardi smo delali enoslojno s 5cm. Rezalnik je namesto nas izrezal utore za vse manjše cevi.

Na koncu so bile odkrite samo sesalne cevi (polepljene z akustičnim trakom) in morebitna prečkanja ostalih cevi.  Točkovno je baje lahko kakšna cev višje, vendar mora biti nad njo minimum 3cm betona.

Selili smo se v klet, kjer je bila zahtevnost na srednješolskem nivoju. Preklopili smo na neopor ter dvoslojno polaganje (na koncu v resnici trislojno), vmesne prostore smo zapolnili z mešanico stiropornih kroglic, ki jim dodaš cement in vodo, da ne frčijo naokrog.
Takole stiroporne kroglice olajšajo natančnost obreza ob ceveh.

Še drugi sloj z meritvijo za ekosklad.

Ker smo bili po drugi plasti še vedno 10,5cm pod meter črto, smo dodali še tretji sloj. Tokrat  kar eps100.

Na koncu nam je ostalo pritličje, kjer je bil nivo....ne fakultetni ampak že kar doktorski :)  Cevi kolikor hočeš, ene bolj urejene kot druge. Tu se vidi lepljenje traku na cev za centralni sesalni sistem, ki na koncu ni bila pokrita s stiroporjem.

Viseči del hiše ima spodaj sicer 20cm neoporja, ker pa je plošča na strani, kjer smo polagali precej neravna smo to izkoristili in dodatno  položili še 4cm neoporja, ki je ostal s kleti in nato nanj 3cm elastificiranega stiroporja.

Ko je bil neopor zravnan, je bilo dodajanje EPS-T-ja enostavno. Tistih par lukenj za cevi ni bilo preveč zahtevnih.

Na koncu je vsepovsod prišla še folija, da beton ne bi smuknil v reže. Čeprav se mi zdi to še najbolj nepotreben del.  Stiropor smo položili natančni in brez rež, pa še beton je pravzaprav napol suh in ne teče. Ampak kot sem rekel, navada železna srajca, tako pravijo da mora biti in tako smo naredili :)

Pri stopnišču je seveda treba izdelati opaž, da beton ne pobegne navzdol.

Preostalo je samo še, da so pripeljali mešalec s črpalko in delavce.  Tale črpalka je ''strojni'' del v besedi strojni tlaki. Od tu naprej...                                 


...se strojnost konča :) Črpalka maso potisne v hišo, kjer jo razmečejo. Na roke .

Poravnajo v ravnino in na višino. Na roke.



In na koncu pogladijo da so parketarji bolj veseli :) No, ta del je tudi delno strojni :)




Voila! Že pripravljamo spalke :)










21 komentarjev:

  1. koliko cm EPS pa je ob robovih s steno?

    OdgovoriIzbriši
  2. če mislite na robni trak, ki pride med steno in estrih....višine so odvisne od debeline estriha, najpogosteje se uporablja 10cm širok.

    Trak je lahko iz EPS-a, elastificiranega EPS-a (fragmat mu pravi stirotrak) ali pa je trak iz posebne pene (ne vem iz česa je). Več izvajalcev mi je dalo navodila, da naj ne dam stiropornega traku, ker ga z izravnalno ploščo zadanejo in frčijo stiroporne kroglice po zraku. Kako je z elastificiranim pri bližnjih srečanjih ne vem.

    Debeline EPS trakov so različne od 5mm pa do 15mm. Debelejši kot je, večja je zvočna zaščita. Penasti trakovi so ponavadi 5-8mm debeli, mi smo dali njihovega penastega.

    OdgovoriIzbriši
  3. Zakaj se niste odločili za samorazlivni estrih. res da je dražji ampak ima prednosti pred klasičnim. Pri nas so 15 let nazaj delali "mojstri" za estrihe, končni izdelek je pa porazen. Že na oko je videti, da visi od enega do drugega konca prostora. Samorazlivni estrih pa te neravnine v celoti odpravi pa še tanjši je ob enaki tlačni trdnosti.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Dobro vprašanje.... vbistvu ne vem :) MEni se je zdel samorazlivni bolj namenjen talnemu gretju in če bi ga imel, bi se zanj gotovo odločil, ker je res super. Res pa je, da mi je sedaj, ko vidim, kako naravnost so naredili vse skupaj, lažje biti pameten :) Je pa tudi cenovna razlika - mi smo že tako investirali v dodatek hitrosušečnosti in če bi dodali še samorazlivanje bi bila razlika že skoraj 2-kratnik navadnega.

      Izbriši
  4. Razmišljanja:

    1. Ali ne bilo bilo bolj praktično, da bi bil prvi (spodnji) sloj višji - toliko kot je višina najvišje cevi ( v tvojem primeru verjetno cev za prezračevanje). Drugi sloj, ki pride prečno pa samo polagaš - brez rezanja?
    2. Napisal si: "Obvezne so tudi dilatacije tlakov pri prehodih iz ene v drugo sobe". Kje se to vidi? Na sliki kjer je prikazan estrih med vrati ni nič drugače kot recimo po sobi?
    3.Tole mešanje in ulivanje stiropornih kroglic. Ali misliš, da to ima kako dodano vrednost?
    4. Čemu služijo te cevi, ki štrlijo od tal. A je to kuhinja in bo tam kak kuhinjski otok?





    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. 1. Ja bi bilo...samo sem stiropor kupil mnogo prej :), za enoplastno polaganje, ker se mi je zdelo, da ne bo veliko cevi, glede na to, da nimamo talnega gretja. Prezračevalnih cevi nimam v tleh, najvišja cev je 5cm od centralnega sesalnega sistema. Na srečo je bil tak tip polaganja samo v eni etaži. Drugje smo polagali kot praviš sam - prva plast, kot najvišja cev, druga plast čez.
      2. Vsepovsod, kjer so vrata, je tlak prekinjen, mogoče se slabo vidi. Ampak to samo pomeni, da ko vse zravnajo, vzamejo kovinsko letev in jo zarijejo v svež estrih ter potegnejo ven. Ker je relativno suh, ostane mini špranja :)
      3. Če hočeš da plavajoči estrih opravlja svojo nalogo, je pametno, da je podlaga zravnana - če ne bi dal nobene izolacije tam čez, bi tisti del deloval kot sidro. Poleg tega, če je kaj narobe s cevmi, je malo težje razbijati beton in jih iskati v njem. Bolj enostavno je odžagati estrih, ki veš kako je debel, ga odstraniti in potem spraskati stiropor do cevi. Se pravi nekaj tam moraš dati - kroglice se med zalivanjem umikajo in letijo vsepovsod, samo stiropor je težko tako odrezati in ostane edino to, kar smo počeli mi in baje počnejo vsi - zmešač cement in kroglice in zasuješ. Toplotno pa ima veze samo v kletni etaži, kjer je razlika če uliješ čez beton ali kroglice.
      4. Rdeče rebraste so za elektriko otoka v kuhinji, bela, premera 5cm je centralni sesalni sistem - ravno tako pod kuhinjskim coklom.

      Izbriši
  5. Če sem pravilno videl ste v mansardi položili samo eno plast EPS-T? Če pravilno razločim ima debelino 53mm. Ste zadovoljni z zvočno izoaltivnostjo?

    OdgovoriIzbriši
  6. Z zvočno izolativnostjo sem se veliko ukvarjal, ker je hiša le dvojček. eps-t se obnese po občutku precej bolje kot kamena volna na naši stari hiši. Ker pa je toplotna izolacija samo eden izmed faktorjev, ki pripomorejo k zaustavitvi udarnega zvoka, ni nujno, da je to samo na račun vgradnje eps-t. Enako pomembne so dilatacije estrihov med prostori, robni izolacijski trak...kako je to narejeno na stari hiši ne vem, tu je tako kot mora biti.
    Debelina je 53mm.

    Drugače pa odsvetujem izdelavo tlakov s tako malo višino, ker so izdelave inštalacij ena velika muka. Če bi delal še enkrat bi dal vsaj 8cm. 3cm (običen eps ali neopor) z rezanjem do cevi in 5cm eps-t čezenj)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdrav,

      Eno vprašanje glede EPS-T.
      Nima podane tlačne trdnosti, kar se mi zdi zelo čudno. Si kaj razmišljav o tem pred vgradnjo.
      Hvala
      Primoz

      Izbriši
    2. Uf, si me dobil...se ne spomnim več točno...kolikor se spomnem te pri tlakih v bivalnih prostorih bolj zanima dinamična togost. Bolj kot je tlačno trdna izolacija, slabši izolator udarnega zvoka je in potem se zgubi glavni razlog za vgradnjo estrihov. Za garaže po moje stiroestrih -t ni (vprašaj na fragmat), vsepovsod drugje pa je ok. Ima pa neverjenti faktor dinamične togosti - 5cm plošče je SD 10! Pri estrihih vseskozi loviš ravnotežje med trdnostjo in elastičnostjo :-)

      Izbriši
  7. Matej živjo,

    hvala za info o rezalniku. Me pa zanima še, koliko kroglic ste porabili za zalivanje cevi med EPS? Sam si namreč ne morem predstavljati, koliko jih naj nabavim?

    Na slikah sem tudi videl, da ste uporabljali laser za meritve debeline. Vam ga je posodil estrihar ali ste imeli svojega?

    OdgovoriIzbriši
  8. Dobri dve vreči. V bistvu ne gre tako veliko...

    Laser sem kupil na amazonu in ga uporabljal za vse - eden najboljših orodij. Z amazona sem ga kupil za 110€ (dostavljenega), pri nas pa je bil isti takrat malo manj kot 230€ :-)

    Ocitno so tudi naši trgovci uvideli, da tako ne gre - kupljen model Bosch PLL360, je sel v tujini za 10€ gor, pri nas pa precej dol, ker ga enaa prodaja za 130€. In cena se je tako izenačila.

    M

    OdgovoriIzbriši
  9. Živjo!

    Najprej moram pohvaliti tvoj spletni dnevnik; ta stran je ena izmed najbolj koristnih, kar sem jih našel na internetu o gradnji. Tudi sam se tranutno ubadam s tlaki in izolacijo in imam milijon vprašanj. Pa se bom omejil samo na najbolj trenutno pereče:

    1.) Kakšen robni trak (ali je to isto kot dilatacijski trak) si dal, zanima me firma; ali si ga pričvrstil na steno s kakšnim lepilom ali lepilnim trakom?
    Če prav razumem si prvo plast stiropora polagal čisto do stene, naslednjo pa si pritisnil ob robni trak? Jaz bom imel talno gretje, pod cevmi za talno gretje pa stirotacker (stiropor prelepljen z odbojno folijo). Ali potem obrobni/dilatacijski trak pritisnem s stirotackerjem in s čim zatesnim ali dam trak že zraven prejšnje plasti stiroporja?
    2.) Če imaš kakšen balkon v mansardi, kako si ga izoliral. Predvsem me zanima, če si dal spodaj hidroizolacijo ali samo stirodur in koliko si dal stirodurja in potem tlakov povrhu. Kako si rešil glede toplotnega mostu med tlakom in zidom ali si pustil vmes prostor za fasado oziroma vertikalno izolacijo.
    3.) Kako si potem rešil rob stopnišča, kjer se estrih konča? Ali si polagal stiropor čisto do roba? Kako si potem prekril stiropor na robu?
    4.) Kje lahko čim ceneje nabavim rezalnik stiropora in koliko stane?
    Se že v naprej zahvaljujem,
    Tomaž

    OdgovoriIzbriši
  10. 1. Firme traku ne vem, ker so ga dostavili estriharji. pritrjeval sem ga s klmfarjem na knauf in z dvostranskim lepilom na steno. ceprav ga estriharji pritrdijo usput...
    2. Balkona nimam. imam pa pokriro teraso. hidroizolacijo sem dal, na njo webrove ultta plosce, ker sem hotel cimboljse izolirano na tistih 10cm, in cez lepilo, mrezico in hisrostop. na tem imam vzdolzne letve in lesene podnice. pac nisem imel debeline za izolacijo plus estrih.
    3. Pristopi so razlicni. eni dajo na koncu 15cm sirok pas estriha do ab plosce, samo meni sw zdi bolj logicno, ce se gres estrih, da ta tega stika nima. zato je pri stoppnici viden sendvic in stiropor. na delu galerije sem to pokril s knaufom, pri stopnicah pa imam lesene vertikale, ker joh je lazje cistit kot omet.
    4. V iskalnik na blogu vtipkaj rezalnik stiroporja in bo tam cifra gospoda z ribnice ki jih posoja.
    M

    OdgovoriIzbriši
  11. Živjo,

    kakšna je bila končna višina tlaka v pritličju, ter koliko cm izolacije ste položili?

    lp,m

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. po načrtih 5cm izolacije+5,5cm estriha

      v realnosti od 5 do 7cm izolacije in 6cm estriha. AB ploščo smo pač vlivali v najhujši vročini in je bila zaradi hitrega razgrnjevanja betona temu primerno naravnost :-)

      Izbriši
    2. Je pa to premalo in preveč zakomplicira stvari. Najbolj enostavno je, če predvidite 10-13cm izolacije in nato estrih. TAko se izognete komplikacijam z križanji cevi, nakloni kanalizacije ipd.

      Izbriši
  12. Thx za info,

    Koliko cm je bilo neoporja in koliko stiroporja v pritiličju?

    OdgovoriIzbriši
  13. 5cm je bilo stiroestriha T (EPS), vse ostalo je neopor za izravnavo, ki je na dnu.

    OdgovoriIzbriši
  14. Živjo!

    Zanima me, kako si zaščitil vse horizontalne cevi pred poškodbami, ko so delali omete, okna itd. Eni enostavno oblijejo z betonom, ki ga pustijo, drugi ga potem preč štemajo, tretji zaščitijo z lesom, ki ga potem odstranijo. Najbolj mi diši cement in stiroporne kroglice, vendar je to krhko, če po tem hodiš. Zdaj zdaj moram narediti pa ne vem kaj naj dam.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. jih nisem. Zato pa sem imel počeno cev :-) Gre pa tudi brez. Klasika je beton. Itak ni mišljeno da po tem hodiš, zato so tudi stiroporne kroglice dobra opcija.

      Izbriši