petek, 22. junij 2012

Prva obletnica

vir: http://www.dailyclipart.net



Te dni praznujemo 1 leto od betoniranja temeljne plošče. In tako praznujemo, da smo šli na dopust in se vrnemo za božič :) Pa srečno vsem, ki ste pred, med, ali na koncu gradnje.

petek, 15. junij 2012

Drobnarije

Ko sem pisal o suhomontažni gradnji sem obljubil, da bodo zraven predstavljene še specialnosti, na katere lahko ali pa ne naletiš. Če komu koristi, so slikce spodaj, se bo pa ta objava malo spreminjala, ko bom dodajal še vse knaufarske drobnarije, ki pridejo zraven.

Jašek za umazano perilo:
Baje ga kar nekaj hiš ima, pa ga bolj redko uporabljajo. Pri nas nas je toliko pri hiši, da bo zagotovo koristen, sploh tisti z nadstropja. Čeprav cevi ne vodijo direktno v pralnico, že dejstvo, da košare ni treba nositi po dvojnih stopnicah, precej olajša vse skupaj. Ljudje se jaškov lotevajo na različne načine, s pločevinastimi ali pvc cevmi, premerom 25cm+. Obstajajo tudi podjetja, ki ti vse skupaj zmontirajo, dodajo lična vratca, pa pokrove na vsak konec. Jaz sem se odločil za PVC (oranžno) cev premera 25cm (prej sem skozi eno poskušal stlačiti vse naše cunje in razen s puhovko iz srednješolskih dni, ni bilo težav). Odprtine v AB plošči sem predvidel že pred ulivanjem betona, čeprav se je kasneje izkazalo, da sem dal cevi preveč skupaj. V primeru, da imate dve cevi (dve stanovanji ali preprosto ločevanje perila), je pametno ti dve vsaj 5cm razmakniti. Ena cev se je pri nas končala v pritličju, zato sem moral med cevi postaviti steno. Kar pa je seveda težje, če sta cevi 3cm narazen :) Kolena, ki bi omogočalo par stopinj nagiba (da bi s tem eno cev odmaknil od druge) ni, zato sem moral cev odžagati pod kotom (oranžne cevi se super režejo s fleksarico in ploščo za inox) in tako pridobiti 10cm odmika od druge cevi do končne višine pol metra nad tlaki. Odžagano cev sem z neostikom prilepil nazaj in jo dodatno ojačal z doma narejeno pločevinasto objemko. Na koncu se bo cev končala v kopalniški omarici, spodnji del omarice bo imel odprtino (s pokrovom), zato je bilo potrebno zanjo pripraviti podstavek. Lahko se pa na vrhu cevi namesti 90° koleno in se spredaj v knauf oblogi namesti vratca, ki pa jih je treba kupit (ni neke pametne rešitve), nato obleči s ploščicami...skratka kup komplikacij, se pa da. Vse skupaj izgleda nekako takole:

 Na postrani odrezano cev pride še 0,5m kos do višine spodnjega dela omarice







V mansardi je samo ena cev, tudi tu je bilo potrebno  žagati in popravljati kot, ker je bila preblizu tuš stene. Na to pride postavljena omara.


Nevgradni vgradni kotlički:
Pri nas so ženske hotele imeti poličko nad vgradnimi wc-ji, ker bo baje to super prostor za prah, pardon dekoracije :) In so mi kar precej zagrenile življenje :) Vgradni kotlički s predstensko montažo so sicer lepi, je pa že samo kotliček dražji, pa še MK plošče z milijon odprtinami pripraviti za tam čez....da o podkonstrukciji ne govorim. Ampak v teoriji gre UW profil na tla pod nogice kotličkov (montirajte jih skupaj z montažo kotličkov, ker jaz sem se zafrkaval, ko sem moral vse wc-je odvijačit, podložit UW in potem ponovno nazaj na višino spravit. Saj bi lahko dal samo do nogic in vmes, pa se mi je zdelo bolj stabilno, če je iz enega kosa). Skratka, U profil spada na tla in na vrhu preko vrha konstrukcije kotlička. Pokonci CW, če se da, tista dva ob kotličku privijačena na konstrukcijo kotlička. Če sta skrajno levi in desno CW pritrjena na zid je to že samo po sebi trdno, drugače pa sprednjo ravnino veže polička. Na steno se navijači UD profil (ta ozek, od stropnih konstrukcij) in na koncu MK plošča poveže ta UD s UW profilom predkonstrukcije. Čez še obvezno dvoslojno plošče (v čimmanj kosih)  in smo. Statično je to baje dovolj. Da morajo biti zelene, je pa tudi samoumevno. Steklene volne ni potrebno dajati, če vas pa, tako kot mene, moti votlo donenje pa pač poiščete vse ostanke po hiši in jih ''reciklirate''. Slikce so spodaj.






Omare:
Ja tudi to se da narediti. Pri nas bo dnevnosobna stena izgledala takole:





Konstrukcija pa takole:

Kar bo, a ne?
končni izgled je zaenrat takole:

V sredino stene sem dodal odprtino za center zvočnik, ker ne bi rad, da se mu kaj zgodi na omarici.



Vse prezračevalne cevi pri nas so narejene ''nadbetonsko'' (pod spuščenim stropom). In ravno za to dnevnosobno steno se skriva inštalacijska dvojna stena, ker bo tam tako ali tako toliko cevi (sicer avdio-video), da smo se odločili za tovrstni tip. Če bi tam cevi (prezračevalne so vidne na zadnji fotografiji pod stropom) tlačili v zunanjo steno, bi ostala samo še fasada :) Pod stropom je bilo treba narediti nosilec za vseh 26 cevi, ki se spustijo v klet na glavni razvod, spodnji del pa oblikovati v omaro. Ta stena je bila pravi užitek za izdelavo. Povsem nekaj drugega kot kotlički :)


Nadaljevanje sledi....

sobota, 09. junij 2012

Sončni kolektorji

Ah, kje so časi ko sem si razbijal glavo z načini pridobivanja toplote v naši hiši :) Potem, ko sem ''doktoriral'' iz možnih variant, smo se odločili za vakumske kolektorje. Seveda  vsakdo od prodajalcev vleče na svojo stran. Kot sem že napisal pri tisti objavi o ogrevanju vakumci imajo svoje mesto, kakor tudi ploščatci, ni pa univerzalnega pravila po ključu ta je dober, ta je slab. Vsi vakumcem (heatpipe) priznavajo do 10% boljši letni izkoristek kot ploščatcem. Je pa zanimivo dejstvo, da ploščati zagovorniki vneto razlagajo, da v mrazu noben kolektor ne deluje. Če vemo, da so vakumci poleti enako dobri ali celo malo slabši od ploščatcev, kdaj pridelajo tistih 10%? :) Kakokrkoli, jaz se bom pustil presenetiti. Glavni razlogi za odločitev so bili: prvič -  kolektorje bom uporabljal za dogrevanje, se pravi pozimi, kjer imajo vakumci baje  boljši izkoristek. Drugič -  zaradi okoliških hribov je osončenost v zimskem času krajša, kot bi bila nekje v Prekmurju in v takem naj bi se vakumci spet obnesli bolje. Tretjič - firbec. Ni bogve kako pameten argument, je pa resničen :) Zanima me, kako se bodo obnesli v primerjavi s simulacijskimi izračuni na ploščatih kolektorjih Sonnenkrafta.

Tudi če izbereš vrhunski kolektor, ti prav nič ne pomaga, če ga zmontiraš narobe. Pravzaprav orientacija največ pripomore h končni bilanci dobljene energije. Idealna je južna  do jugozahodna orientiranost, če je odmik, je bolje bolj proti zahodu, kot vzhodu. Ampak teoretične povišice dobitkov pri spreminjanju smeri vzhod-zahod so pravzaprav malenkostne v primerjavi s tem, kolikor se učinkovitost poveča, če spremenimo naklon. Če bomo kolektorje uporabljali za dogrevanje, kar je pri pasivnih hišah prej pravilo kot izjema, je idealen naklon od 55 do nekaj preko 60°. Kar estetsko sicer nekatere moti, vendar je cilj zimsko sonce. Največji dobitki so takrat, kadar sončni žarki padajo pravokotno na površino, ki jo segrevamo. Na naši geografski širini pač sonce sije pod takšnim kotom, da je pravokotnica na žarke v prej omenjenem stopinjskem območju. So pa še tri dodatne prednosti takšne montaže. Morebitna toča pri višjih kotih nima kaj dosti možnosti poškodovanja stekla,  manjše je pregrevanje kolektorjev poleti, ker sončni žarki ne padajo pod kotom 90° in pozimi jih sneg ne pokrije. Zadnji v vrsti za vpliv na končno bilanco so regulacije, ki skrbijo za spreminjanje pretokov, glede na to ali kolektor rabi kapo in rokavice, ali pa mu švic po ceveh dol teče :) Ampak s temi regulacijami spet dodamo nekaj odstotkov. Idealno je, da upoštevamo vse in s tem dobimo res optimalen sistem, ki bo zagotavljal toploto skozi vse leto.

Bioplanet in njihovi kolektorji Greenland so sedaj že kar znani, tako da nisem imel ravno težav pri kom izbrati kolektorje :). Takrat ko sem zbiral informacije, je gospod Rado Stržinar pridno odgovarjal na moje klice in e-maile, tako da sem res lahko izvedel vse kar se je dalo. Sedaj, ko je šlo za res, pa je bilo enako. Model kolektorjev se je sicer malenkostno spremenil  (ima celo nekaj višji izkoristek) in ker smo ravno naročali v obdobju, ko so bili kolektorji še na ladji, je bila ocena dobavljivosti seveda zelo pomembna. Držali so se vseh rokov, tudi podpora izvajalcem je korektna. Izvajalci montaže so lahko pa različni. Kot sem enkrat že pisal, sem se za montažo dogovoril pri firmi Euroinštalacije iz Litije. Razlog je pravzaprav smešen....zato, ker so mi na predračunu za konzolo (za namestitev na streho) računali samo 150€, vsi ostali pa 600, kar se mi je zdel rop. No, kasneje sem ugotovil, da je Denis Bric (z njim sem imel največ opravka),  poleg tega, da ne navija cen, zelo prijetna oseba, nekdo na katerega se lahko zaneseš, obvlada svoj posel in se drži dogovorjenega. Pa še montirajo v glavnem samo še Greenlandove kolektorje, kar bi tudi moralo biti zagotovilo za kvalitetno opravljeno delo.

Smo pa naredili eno veliko neumnost in upam, da bo komu v poduk. Decembra sem skupaj z vlogo za subvencijo za pasivno hišo oddal tudi vlogo za namestitev sončnih kolektorjev. No, rok za dokončanje investicije je 6 mesecev, kar je zeeeeelo kratko. Zmeraj se roki malo prestavijo in preden se zaveš, je samo še en teden do konca roka. Denis je na srečo hitro vskočil, kolektorji so z ladje na srečo prispeli v dogovorjenem roku in zmontirali so jih tik pred zdajci. Problem je seveda v tem, ker so kolektorji mega sposobni in mi nimamo nobene porabe te tople vode, zato smo se odločili, da jih bomo  imeli do vselitve pokrite. Zalogovnik je res 1250 literski, samo če nič ne daješ ven iz njega, ga bo čez poletje razgnalo. Ali pa kolektorjie :) Skratka, z vlogo za kolektorje zavlačujte kolikor se da :)

In še slikce...
Ker je nov model, so najprej na suhem preiskusili novosti, da se ne bi na strehi preveč zafrkavali. Nov zgornji del je lepši , kompaktnejši in enostavnejši za montažo, ker je zadaj oblikovan v tračnico, ki se jo samo uvede v nosilce. So se pa monterji pritožili, da zraven ni vsega montažnega materiala (vijakov, matic). Pri prejšnjem modelu si baje potreboval samo orodje.

Sledilo je razkrivanje in pritrditev glavnih nosilcev na špirovce...

...in kasneje še montaža naklonske konstrukcije na osnovne nosilce. Kolektorji so nameščeni pod kotom 60°, skoraj pri kapu. V takšnih primerih je za njimi obvezno namestiti snežno rešetko, da jih teža snega ne odnese s strehe. Se je pa rešetka danes izkazala še z nepričakovano lastnostjo - bila je super opora delavcem pri montaži :)

Vakumske cevi pridejo posebej v škatlah ...

...in ko je konstrukcija postavljena ter sistem povezan z zalogovnikom, pride na vrsto natikanje cevi na svoje mesto. Cevi se segrejejo zelo hitro, zato smo jih na začetku obračali z absorbcijsko stranjo navzdol. S tega položaja se tudi lepo vidi končni naklon kolektorjev. 

Arhitektka je sicer lani zmajevala z glavo, ko smo ji povedali, kako bo vse skupaj zmontirano :) No pa vseeno ni tako hudo. Strojni projektant je hotel, da kolektorje zaradi snežne varnosti namestimo v slemenu. To bi pa res bilo grdo. Takole izgledajo pa kot čisto navaden vesoljski projekt, pardon, sončni kolektor :)


Opomba december 2014:  Sicer je zelo težko ocenjevati primerjavo, ker bi moral imeti na strehi tudi ploščate kolektorje...vendar bi po meritvah pretokov, delta T vrednostih in potrebnih pretokih črpalke  zanje rekel, da ni neke bistvene razlike v primerjavi s ploščatimi kolektorji, npr. na sosedovi hiši, ki jih je namestil nekaj mesecev za nami. Nekaj malega ja, tako superiorni, kot jih oglašujejo pa zagotovo niso.

petek, 08. junij 2012

Stojni tlaki

Tema, ki ni ne vem kako  zahtevna, saj je izpiljena do konca, in je nekakšno nujno zlo, so betonski estrihi. Čeprav je to samoumevno nadaljevanje, sem nanj komaj čakal, ker je to pomenilo konec neke ere. Ere hoje po hoduljah, med vsemi tistimi milijoni inštalacijami in začetek zadnje tretjine (eni bi rekli četrtine) pred končnim ciljem. Od samega začetka je vloga estrihov trdna, na konstrukcijo nevezana opora končni talni oblogi in, zaradi svojega obveznega odmika stran od vseh konstrukcij onemogočanje širjenja motečega zvoka (predvsem udarnega) po celotni hiši.


Podlaga:
20-30  let nazaj so bile stvari še bolj preproste kot danes. Na tla si položil kameno volno (Tervol), ki je bila takrat najpogosteje uporabljena konstrukcijska podlaga za estrihe, pa še zaradi svoje nizke stopnje dinamične togosti pravzaprav ni imela prave alternative v stiroporju, ki je bil bistveno slabši zvočni izolator. Vendar je emšo razkril tudi slabosti kamene volne. Na stara leta se je ubogi tervol, tako kot precej hrbtenic starejših dvonogih prebivalcev planeta, sesedel in naenkrat juha na krožnikih ni bila več naravnost.  Ali pa je v kombinaciji s pretankimi estrihi sredi sobe postalo čudno mehko, drobeče pod nogami. Nekakšna golf luknja :) Pogosto so na estrihe postavljali tudi stene, ki so, zaradi svoje teže, ta proces dodatno pospešile. Precej hiš iz tega obdobja ima zaradi posedenih estrihov močno razpokane stene. Kar sicer ni pokazatelj tega, da se bo hiša sesula, je pa estetski problem. Druga tegoba, ki je pestila Tervol, je bila ta, da če je kje kakšna vodovodna ali ogrevalna cev pričela puščati, se je izolacija stopila v nekakšno Tervol juho :) Stiropor je imel v tem primeru prednost.
S prihodom talnega gretja se je tehtnica obrnila v drugo smer, saj si nihče ni predstavljal morebitnega iztekanja tekočine iz ogrevalnih cevi brez podlage iz stiroporja, zato se je naenkrat več uporabljalo tovrstno podlago. Pa pustimo na strani dejstvo, da so bili primeri puščanja iz talnega gretja tako redki, kot pasivne hiše v tistem obdobju :) Kakorkoli strah in nezaupljivost do talnega gretja sta bila tam in eps je za to krasen. Se je pa tam nekje začela doba mikroarmiranih estrihov, debeline so se zmanjšale (da je talno gretje lažje prišlo do učinka), ker so v beton začeli dodajati vlaknate dodatke (steklene, poliesterske...)
Sedaj, ko smo se v letu 2010 pasivci ponovno pričeli vračati v obdobje radiatorjev, pa bi teoretično spet lahko nastopilo  obdobje kamene volne, če ne bi ''polistirenci'' izumili pravzaprav idealne kombinacije. Plošče, ki je mehka, z vrednostjo dinamične togosti SD 10 ali 15 (5 in 3cm debeline), kar je vsaj tako dobro kot stari Tervol, a je hkrati vodoodporna, pa še zadrži svojo debelino in obliko. Sliši se idealno a ne? Zakaj potem še vedno vgrajujejo eps70? Nimam pojma, samo v več gradbenih trgovinah so mi dejali - zakaj boš pa to noter dajal, mi največ prodamo eps 70 in ta je čisto ok.  Ok je, če hočeš pa malo več dušenja zvoka,  obstajajo precej boljše in par centov/m2 dražje rešitve. Fragmat ga prodaja kot Stiroestrih T, Novolit pa kot EPS-T. V obeh primerih gre za ''elastificiran stiropor''. Bloke stiroporja, ko prilezejo iz kalupa močno stisnejo, tako podrejo celično strukturo in stiropor je mehek. Ko odleži, ga razrežejo na malo večje debeline, kot je vgrajena, ker ga estrih še malo stisne. Zato jih ne moremo kupiti v debelini 3, 5 cm ampak v oznakah 53/50,  33/30, kar je pravzaprav debelina nestisnjenega/vgrajenega stiroporja v mm.


Zvok, zvok, zvok....
Tudi v enodružinskih hišah je zvočna izolacija precej pomembna, saj ne želimo slišati kako mulci skačejo po svoji sobi, ali bolj moteče, kdaj se vklopi pralni ali pomivalni stroj, ki smo ju vklopili na ''timer'' in odšli spat. Je že tako, da se večina udarnega zvoka preko konstrukcije prenese naokrog. Zvok pač potuje hitreje po bolj trdih stvareh (če poenostavim) in tu ne pomaga, če zapremo vrata. Pri nas so bile zahteve po zvočni izolativnosti, zaradi dejstva, da imamo dve stanovanjski enoti, še toliko večje. Tista premična predelna stena med jedilnicama je povzročila, da sem se srečal s podjetjem Lejmer in njihov šef pa resnično obvlada akustiko. Sem mislil, da sem jaz naštudiral zvok, ko sem se poklicno ukvarjal s tem (in doma v kino sobi)....on je pa na pamet naštel 10 ukrepov za zmanjšanje prenosa in za vsakega koliko dB pripomore k utišanju nabijanja glasbe najstniških mulcev v njihovih sobah :). Na splošno velja, da morajo biti estrihi ločeni od VSEH fiksnih konstrukcij - tudi oken, vrat, dimnikov, sesalnih cevi, če pridejo iz tal sredi sobe IN cevi, če so tako visoko, da se estrih usede na njih. Od vsega tega jih ločuje penast trak. Jaz sem v namen zvočnega izoliranja vse kanalizacijske in cevi centralnega sesalnega sistema (če jih ni pokril storopor) od zgoraj polepil s samolepilnim trakom, ki se sicer uporablja za zvočno izolativno podlago knauf profilov. Trak se polaga hitro, cena je smešna. Obvezne so tudi dilatacije tlakov pri prehodih iz ene v drugo sobe, pri nas je pri vstopih v eno in drugo stanovanjsko enoto poleg dilatacije pri vratih med estrihoma še penast trak za dodatno blaženje udarcev, ki jih bomo povzročali, ko bomo noreli gor in dol po skupnem stopnišču.


Priprava terena:
Je pravzaprav precej preprosta na prvi pogled, ker razporediti plošče po tleh bi pa že moral vsakdo znati. Problem se pojavi, ker je seveda na tleh en kup cevi. Da je še ''lažje'' so te različnih debelin in se celo križajo, zavijajo. Tu bi verjetno bilo pametno pripomniti, da je koristno, če vse izvajalce inštalacij po hiši, ''sekirate'' da naj se držijo nekega pravokotnega reda, ne da napeljujejo vse povprek. Pri nas sta električarja delo opravila z odliko, VKO-jevci malo manj, saj so včasih ubrali stvari po najkrajši poti, naslabše so se reda držali napeljevalci centralnega sesalnega sistema, ki so elektro kabel, ki pride zraven, precejkrat ovili okrog sesalne cevi.. Kakorkoli, vse to je treba pokriti. Najlažja varianta je, da nekomui plačate, da se ukvarja s tem. Malo težja za hrbtenico in lažja za denarnico pa tista, ko plošče položiš sam. Najlažje je še vedno polagati plošče v dveh debelinah. Prva do zgornjega roba povprečne cevi (ponavadi zadostuje debelina 3cm) in druga plast prečno preko prve, do končne debeline. Prva plast je lahko navaden stiropor, neopor- če je zahteva po večji izolativnosti, ali pa elastificiran, čeprav s skupno debelino nad 5cm pri elastificiranem ne pridobimo kaj dosti na dodatnem dušenju. Druga plast pa, kot sem že rekel, elastificiran stiropor ali pa stari dobri Tervol, kakor se kdo odloči. Pri dvoplastnem polaganju je tudi robni trak  precej enostavno pritrditi, ker ga položimo na prvo, nato pa ob steno stisnemo z drugo plastjo. Robni trak gre vsepovsod, tudi na okna, vrata, v kopalnicah... Zanimivi detajli se pojavijo pri stopnicah, balkonih... kjer se estrih konča in je s strani vidna plast izolacije. Tu sem dobil različna navodila. Eni izvajalci pravijo, da se 10-20 cm pred takšnim previsom stiropor zaključi, estrih pa se tam ulije preko stiroporja, tako da se usede na AB ploščo (stik je preko folije). Drugi izvajalec (Burger), mi je zatrdil, da pri kakršnemkoli stikanju fiksne AB plošče in premičnega estriha pride do pokanja slednjega in pokanja talne obloge na njem. Še posebej previdni moramo biti, če imamo z betonom obdane odtočne cevi, da estriha ne ulijemo na njih, ker bo tam zagotovo popokalo. Baje. Tam naj bi dal vsaj PE folijo, da se prepreči spojitev enega in drugega betona. Jaz sem večino odtočnih cevi imel golih, tako sem tudi lažje polagal stiropor. Možno pa je seveda tudi enoslojno polaganje, če imate primerno orodje oz. v tem primeru - rezalnik stiroporja. Enkrat sem mu že pel hvalnico, tokrat se je izkazalo, da brez njega ne gre. Z njim se namreč da izrezati U kanale v stiropor, kamor pridejo cevi. Mi smo najprej nasprejali cev na parih mestih z barvo, gor položili plošče in nato odrezali pobarvane dele. Enostavno ''kot pasulj'', pa še popolnoma se je prilegalo.
Z Markom sva imela debato glede polaganja prezračevalnih cevi v tlak. Moj statik zagovarja dejstvo, da če sta več kot 2 cevi vzporedno ena zraven druge, rabita ''pokrov'' se pravi, estrih tam ne more biti položen direktno na cevi, ker je razpon prevelik. To je sicer eno mnenje, bi bil pa jaz vseeno pozoren, da bi imel čimmanj cevi vzporedno eno ob drugi. V vsakem primeru na prezraćevalne cevi položite peno, drugače se udarni zvok hoje preko cevi prenaša v druge prostore. Varianta je seveda tudi, da se skupna debelina potrebne podlage z minimuma 8 (do zgornjega roba prezračevalne cevi) dvigne na 10 ali 11cm. Idealna debelina estrihov je 6cm,  zato je pametno stiropor podložiti tako visoko, da ne zmanjšamo minimuma (5cm) ali druge skrajnosti - brezveze trošimo beton, ker so zidarji AB plošče ulili s 3 ali 4cm višinskimi razlikami. Na tem mestu vam toplo priporočam, da (po možnosti še pred izmero oken) preverite ravnino plošče in ustrezne višine. Jaz sem npr. v kleti pri vhodnih vratih ob izmeri vrat gladko dejal da morajo biti dvignjena 9cm (stiropor)+6cm (estrih)+1cm keramika. In takšna so naredili, od končne višine praga, pa sem potem zarisal ''meter ris'' oz. ''vag ris'' Ko sem polagal stiropor, pa sem ugotovil, da je po obodu AB plošča zelo naravnost, že 1m stran od vrat, pa je bila 2-3cm nižja in v tej višini po večini površine v kleti. To sem seveda ugotovil 3 dni pred najavljenim ulivanjem tlakov, v soboto. Kljub vsemu sem po lokalnih Topdomih uspel nabrati zadostno količino EPS 100 stiroporja. Na koncu smo tako na stiku s tlemi namesto 9cm nad temeljno ploščo pristali pri 11cm. Zakaj nisem preprosto ulil betona? Stiropor je pol cenejši od estrihov, čas sušenja je neprimerno daljši, če je debelina 9cm in še kakšen razlog bi se našel poleg toplotnoizolativnega:).


Betoniranje:
Izvajalcev strojnih tlakov je kot toče, jaz pa sem se odločil za enega največjih in preverjenih -Burger d.o.o. V resnici so se namesto mene odločile okoliščine. Ker se je vse zelo zavleklo in če hočemo  v novi hiši bivati jeseni, je seveda treba položiti parket na suhe estrihe. In ti se sušijo 2-3 mesece. Pri Burgerju imajo na voljo dodatek za pospešeno izločanje vlage, večino ostalih s katerimi sem govoril, pa tega nima. Estrih je po 14 dneh (so tudi s krajšim obdobjem) pripravljen za parket in kar je še bolj važno, po tem ne sprejma več vlage. Malarji, ki pridejo na vrsto sedaj, vlažnost v hiši spet dvignejo skoraj do 100% in velikokrat se zgodi, da estrihi namesto, da bi vlago izgubljali, jo pridobivajo, ker jo vežejo nazaj. Cenovno so Brugerjevci nekje v sredini, 5cm estrih je 7,5 €/m2 + DDV, vsak dodatni centimeter je + 0,8 €/m2, za dodatek hitrosušečega estriha računajo 0,7€/m2 za vsak cm debeline (se pravi pri 6cm je cena 4,2€/m2) + ddv. Cena polaganja stiroporja je 1€/m2 za en sloj. Cena pri njih kupljenega storoporja je cena po tovarniškem ceniku minus 15-20% (odvisno od proizvajalca in količine)


Uporabniška izkušnja:
Kako so opravili? Odlično. Sem bil zelo zadovoljen. Že pred tem sem parkrat klical šefa, glede tehničnih detajlov, ko je prišel na ogled sva nakaj od njih dorekla, za vsa vprašanja sproti med polaganjem je bil dosegljiv, kar je precej olajšalo vse skupaj. Na lepe oči so mi dali 300m robnega traku in kljub gneči, ki jo imajo so se držali dogovorjenih terminov. Pravzaprav sem imel več težav z roki jaz :) O prihodu na objekt smo dorekli končne višine  (15mm za parket in 13mm za keramiko) in dilatacije (tu je treba klicati dobavitelja vrat, ker imajo vsak svoje mere, pa še vrata so lahko klasična, poravnana s ''štokom''.... Pri Intu je pri klasičnih vratih dilatacija 2cm od končne obloge zidu, pri poravnanih z okvirjem pa poravnana z zidom). Hkrati z vsem so v tuših že pripravili padec do tuš kanalete, kot tudi tistega v kotlovnici, če bi se v zalogovniku toplote pojavila luknja. Vidi se, da delajo ''od nekdaj'', ekipa je bila uigrana, kako je naravnost bo sicer povedal parketar, meni pa zgleda super. Tudi moje želje po dodatni zvočni ločitvi stanovanjskih enot so sprejeli brez pritoževanja, vse trakove, ki smo jih pozabili ali jih je zmanjkalo so namesili sami, navodila po koncu pa so bila jasna - 2 dni moramo dati estrihom mir.


In še sličice....
V mansardi smo delali enoslojno s 5cm. Rezalnik je namesto nas izrezal utore za vse manjše cevi.

Na koncu so bile odkrite samo sesalne cevi (polepljene z akustičnim trakom) in morebitna prečkanja ostalih cevi.  Točkovno je baje lahko kakšna cev višje, vendar mora biti nad njo minimum 3cm betona.

Selili smo se v klet, kjer je bila zahtevnost na srednješolskem nivoju. Preklopili smo na neopor ter dvoslojno polaganje (na koncu v resnici trislojno), vmesne prostore smo zapolnili z mešanico stiropornih kroglic, ki jim dodaš cement in vodo, da ne frčijo naokrog.
Takole stiroporne kroglice olajšajo natančnost obreza ob ceveh.

Še drugi sloj z meritvijo za ekosklad.

Ker smo bili po drugi plasti še vedno 10,5cm pod meter črto, smo dodali še tretji sloj. Tokrat  kar eps100.

Na koncu nam je ostalo pritličje, kjer je bil nivo....ne fakultetni ampak že kar doktorski :)  Cevi kolikor hočeš, ene bolj urejene kot druge. Tu se vidi lepljenje traku na cev za centralni sesalni sistem, ki na koncu ni bila pokrita s stiroporjem.

Viseči del hiše ima spodaj sicer 20cm neoporja, ker pa je plošča na strani, kjer smo polagali precej neravna smo to izkoristili in dodatno  položili še 4cm neoporja, ki je ostal s kleti in nato nanj 3cm elastificiranega stiroporja.

Ko je bil neopor zravnan, je bilo dodajanje EPS-T-ja enostavno. Tistih par lukenj za cevi ni bilo preveč zahtevnih.

Na koncu je vsepovsod prišla še folija, da beton ne bi smuknil v reže. Čeprav se mi zdi to še najbolj nepotreben del.  Stiropor smo položili natančni in brez rež, pa še beton je pravzaprav napol suh in ne teče. Ampak kot sem rekel, navada železna srajca, tako pravijo da mora biti in tako smo naredili :)

Pri stopnišču je seveda treba izdelati opaž, da beton ne pobegne navzdol.

Preostalo je samo še, da so pripeljali mešalec s črpalko in delavce.  Tale črpalka je ''strojni'' del v besedi strojni tlaki. Od tu naprej...                                 


...se strojnost konča :) Črpalka maso potisne v hišo, kjer jo razmečejo. Na roke .

Poravnajo v ravnino in na višino. Na roke.



In na koncu pogladijo da so parketarji bolj veseli :) No, ta del je tudi delno strojni :)




Voila! Že pripravljamo spalke :)