petek, 25. maj 2012

Prezračevanje z rekuperacijo (izvedba 1 del)

Celotna izvedba je sicer sestavljena iz razvoda cevi, ki je ponavadi za časa umazane gradnje, in montaže rekuperatorja, ki pride na vrsto, ko so stene že malo lepše :) Objavo bom kasneje opremil tudi s slikami montaže rekuperatorja.

Rekuperator:
Po vsem znanju teorije prezračevanja se seveda postavi vprašanje katerega ponudnika izbrati za to ''velemašimo''. Rekuperatorji izdelujejo različni proizvajalci in o tem sem imel najmanj ali pa nič pojma :) Ko sem začel brskati po spletu me je kar zvilo. Navadni, kompaktni, od 50 različnih podjetij, z vračanjem vlage, brez vračanja, z navadnimi imenjevalci vlage, z entalpičnim (doživljenjskim) izmenjevalcem, z dodanimi grelci in brez....da te mine vse skupaj. Ampak smo šli lepo po vrsti. Kompaktne naprave imajo prezračevanje z dogrevanjem zraka in so primerne za manjše objekte kot je naš ter za tiste srečneže s ''ta pravo'' pasivno hišo, ki se ogrevajo toplozračno. Se pravi to pri nas odpade. Ker sem se bal presuhega zraka pozimi, je bil seveda ''zimski box'' obvezen, ker je vračal vsaj del vlage v hišo. (mimogrede....vsi proizvajalci in investitorji, ki se odločijo za toplozračno ogrevanje v en glas povdarjajo, da ni nič narobe, če je pozimi vlažnost 25-35%....no medicinsko gledano to zagotovo ne drži, ker mora biti za normalno funkcioniranje dihalne sluznice vlažnost vsaj 45, raje 50-55%)) Fino se mi je zdelo, da imajo naprave možnost upravljanja preko lcd displeja v bivalnih prostorih, možnost ''hitre tipke'', ko aparat sam preklopi za 15 minut v najvišjo stopnjo (ko pečemo kaj smrdljivega, ko se tuširamo, ko dobimo 10 sorodnikov na obisk in se bojimo, da se bo prostor segrel za 5°C). Ampak tele naštete možnosti imajo pravzaprav že vsi. Ponudnikov pa toliko, da se kar nisem mogel odločiti. Cene se gibljejo nekje od 2500 do 3500€ za rekuperator. Enkrat se je namesto mene odločil ekosklad :) Po phpp izračunu smo bili malo nad 10kwh/m2, saj smo v njem upoštevali Zhenderjev  model z mislim da 88% izkoristkom. Saj pravzaprav so vsi tam nekje okrog. Mimogrede...prispevek o označevanju izkoristkov je objavljen na strani e-netsi, ki je, kljub temu, da so prodajalec Paula, dokaj nevtralni - članek je dostopen TU. No, razen enega - Paul Novus 300. Baje najboljši rekuperator na trgu, pa se cenovno je v zlati sredini. Skonstruiral ga je isti stric, ki je ''zgruntal'' isorast zidake - ultrabrihtna glavca, ni kaj. No in vsebuje prvi trajni izmenjevalnik vlage, kar je še dodaten plus. Ker ima certifikat Darmstadtskega inštituta pasivnih hiš, kjer piše, da je pri 200m3/h izkoristek 93%, pri 145m3/h (normalnem delovanju) pa 94,4%, se seveda to upošteva pri phpp-ju in mi smo na ta račun z izbiro tega rekuperatorja pridobili 3900€ subvencije več (iz razreda <15kwh/m2 smo preskočili v razred <10kwh/m2,objektivno se nam je znižala poraba za 0,5kwh/m2). Saj bi bili neumni, če ga ne bi vzeli. Seveda sem takoj pogledal, kdo jih prodaja in vgrajuje. Podjetje je E-netsi,  šef Bojko, pa je potrpežljivo odgovarjal na nešteto mojih vprašanj :) Z njimi imam super izkušnjo, so prvi, ki so zagovarjali, da sistem prezračevanja lahko vgradiš sam in to kljub temu, da oni tudi opravijo vgradnjo, če hočeš. In še če se kje zaplete, je bil vedno pripravljen na pomoč. Ko je zmanjkalo stropnih posod za vpih in cevi, ni bil noben problem dobiti nove v relativno kratkem času, cevi so dostavili na dom, skratka še ena super izkušnja zame.

Cevi:

Ko se načrtuje prezračevalni sistem, mora strojnik dobro poznati arhitekturni načrt, da se ne naredi kakšna neumnost. Cevi so najpogosteje premera  75mm, veliko jih je in zavzamejo precej prostora. Pametno je predvideti točen potek na cm, da kasneje ne tlačimo 7 cevi skozi odprtino v AB plošči za 4 :) Cevi so lahko plastične, rebraste in gibljive ali pa ploščate in kovinske. Slednje se največ uporabljajo tam, kjer je zahtevana nizka vgradna višina in so precej dražje. Pvc cevi so posebej obdelane, da ostanejo čimdlje čiste.

Že po 3 ceveh je postala precej gneča :)
V osnovi so pravila naslednja:
- Ena cev premera 75mm je sposobna prenesti do 30m3 zraka/h. Če je potreba po več, je treba več cevi :)
- V eno stropno škatlo (enake za vpih in izsesavanje) lahko namestimo 2 cevi, če je potreba po še večjem pretoku (več kot 60m3/h), moramo dati več škatel.
- v vseh bivalnih prostorih se zrak vpihuje, v umazanih prostorih (kuhinja, kopalnica, wc, lahko shramba, jaz pa sem dodal še vrh stopnišča v mansardi, ker se bo tam kopičil najbolj topel zrak), se zrak izsesava. Pozor- vsa notranja vrata morajo imeti 0.5-1,5cm režo spodaj, da zrak lahko kroži. Izjemoma imajo prostori vpih in izsesavanje v isti sobi (najpogosteje je to v skupnem prostoru dnevna-kuhinja-jedilnica)
-Za spalnice se priporoča vsaj 40m3/h, delovne, otroške sobe, nepreveč zasedeni (ne preveliki) prostori imajo dovolj 30m3/h (eno cev).
- kopalnice so sprojektirane ponavadi na 50-60m3/h (dve cevi)
- kuhinje pa na 90-120m3/h, odvisno od velikosti vpiha v dnevnem prostoru. In ja, nape prebivalci pasivnih hiš ne uporabljajo, četudi imajo montirano :) Tako pravijo. Je pa rešetka, ki pride nameščena  na kuhinjsko škatlo, takšna z maščobnim filtrom.
- Stropne škatle se namesti v najbolj od vrat oddaljen del sobe, vendar min 40cm od sten.

Ker sem imel podizvajalce iz istega brloga, sem takole na strop v vsaki sobi napisal koliko je vpih,  da so lahko pravilno pripravili škatle in cevi. Tale v spalnici ni v najbolj oddaljenem kotu, ker so tam najine glave.

KONČNA BILANCA VPIHOV IN IZSESAVANJ MORA BITI NIČ. Naprimer 200m3/ v hišo, 200m3/h ven.

Moj brat je postavil zanimivo vprašanje, kako rekuperator ve, da mora izsesavati 40m3/h na škatli, ki ima priključene 2 cevi (maksimalen pretok 60m3/h). V bistvu je rekuperator precej butast in se s tem ne ukvarja. Pokrivne rozete, ki pridejo na škatle za vpih/izpih, so tiste, ki se jih da pripreti in odpreti, ter tako povečati in zmanjšati pretok. V teoriji, če ne naredimo nič, bo največ pihalo tam, kjer je najmanj upora (najkrajša cev, najbolj odprta rešetka),ostali zrak se enakomerno porazdeli,  v nobenem primeru ne pride do razlik tlakov v prostorih, razen, če imamo notranja vrata do tal, ki preprečijo kroženje. Se pa z merilci pretoka ob montaži rešetk določi koliko posamezna rešetka prepušča.

In tako se začne....
Mi smo najprej na svoja mesta pritrdili škatle, nato smo napeljali cevi. Na škatle sem dodatno nalepil kar samolepilni trak, ki se ga uporablja pri suhomontažnih konstrukcijah, da slučajno ob stiku s stropom ne bi povzročale kakšnega hrupa. Vložek je minimalen, spanje pa mirno. Evo slikca:



Spajanje je preprosto, na koncu cevi natakneš tesnilo in vtakneš v odprtino škatle. Sta pa za to potrebna dva, ker gre na tesno. Mi nismo smeli križati cevi, ker je spuščen strop samo 11cm, zato smo morali pravilno razporediti leve in desne prostore.



Torej če grem po poteku zraka:
- Zajem zraka je pametno projektirati na vzhodnem delu objekta, ker tako poleti ne srkamo močno pregretega zahodnega zraka (čeprav bi me fiziki sedaj kregali, da je ves zrak enake toplote in da temperatura v senci/soncu, pravzaprav ne obstaja) Kakorkoli, lokalna mikroklima ima vpliv in zajem naj bo na odprtem, ne pod kakšnim nadstreškom, kjer se vroč zrak  poleti zadržuje. Še enkrat povdarjam, pasivno hišo je težje ohladit kot pa ogrevat, zato cijamo na poletno ugodje.
 - skozi rešetko na fasadi gre po stiroporni cevi notranjega premera 150mm do rekuperatorja Zaželeno je, da ima ta cev naklon stran od rekuperatorja, če ne gre, se naredi naklon proti in se pred rekuperatorjem naredi odvod kondenza s suhim sifonom. Če je vkopana v zemljo, kot pri nas, se da zunaj PVC cev (da se lahko naredi hidroizolacija okrog), takoj ko vstopi v hišo pa nanjo stiroporna.
- zrak gre skozi rekuperator, kjer se nanj prenese toplota izstopnega zraka.
- iz rekuperatorja gre po še vedno enaki 150mm cevi do dušilca zvoka (1m dolga stvar, pusti dovolj prostora!), ki ima še nekaj večji premer zaradi vseh plasti zvočne izolacije. Je pa na gibljivi cevi in se ga lahko regulira višinsko.
- Iz dušilca gre v razdelilno škatlo, ki ima vstop za 150mm cev, na drugi strani pa 10 (več ali manj) odprtin premera 75mm, kamor pridejo montirane gibljive pvc cevi.
- Po gibljivi cevi 75mm gre v sobo, nas požgačka po nosu, nato pa pod vrati v prostor, kjer je izsesavanje.
- npr. v kopalnici se zrak izsesa v gibljivo cev, gre nazaj v zbino škatlo, kamor pride še ostalih 9 sesalnih cevi. Zbirna in razvodna škatla za priklop 2x 10 cevi med sabo seveda nista povezani :)
- Iz zbirne škatle je ponovno cev premera 150mm bo rekuperatorja, kjer se prenese toplota.
- iz rekuperatorja gre enako debela cev ven na prosto skozi rešetko na fasadi. Tudi ta cev mora imeti naklon stran od rekuperatorja. Izpust je lahkokjerkoli, idealno sta zajem in izpust vsak na svojem koncu vogala, ker so tako napeljave najkrajše. Čeprav ta cev spet ni tako zelo draga.

Aja pa še to.... Vgradnja prezračevalnih cevi je možna:
1. v AB ploščo - jih je pa precej in je statika temu prilagojena. Manj kot 18cm plošča in te cevi po moje ne spadajo skupaj - to bo kakšen statik povedal. Sem pa slišal za 16cm ab plošče, kjer so vgrajevali te cevi, kar se mi zdi sporno. Prednost je izraba prostora, najmanjša zahtevana višina prostorov,  slabost pa debelejša (dražja) AB plošča in nezmožnost revizije cevi, razen s kamero. (Sicer ne vem, zakaj bi morali dostopati do teh cevi, ampak vsi to poudarjajo :)) V ploščo se namestijo tako cevi, kot škatle za vpih.
2. Nad AB ploščo pod tlake. - Prednost je relativno enostavna vgradnja, slabost pa dejtvo, da moramo dati debelejšo  (dražjo) plast izolaciije in možnost revizije samo, če razbijemo tlak . Cevi gredno nad ploščo, škatla se privijači nanjo, skozi ploščo pa se zavrta luknja za vpih v prostore spodaj (ali denarnici prijazno - pustimo odprtine pri betoniranju). V tem primeru montaže so potrebne posebne škatle z daljšim vratom, ali pa se navadne podaljša. Ker se vpihuje v eno etažo nižje, moramo razvod nad mansardo razpeljati previdno, da nismo zunaj toplotnega ovoja.
3. Pod AB ploščo v spuščen strop. Prednost je enostavna vgradnja, enostavna (relativno) revizija, hkrati pridobimo strop, kamor lahko razpeljemo tudi elektro inštalacije. Slabost je cena izdelave spuščenega stropa. Čeprav sem jaz preračunal, koliko je pri nas razlike med varianto 2 in 3 in sem prišel na 300€. Pri 2. je treba dodati stiropor in omet s spodnje strani, pri 3. Pa ni stroška ometa, je pa knauf. 

opomba: izračun razlike med varianto 2 in 3 je pri nas specifičen, zaradi večjega števila cevi in posledično precejšnje debeline dodanega stiroporja. Vsak naj si sam izračuna po formuli:

(cena suhomontažnega stropa na m2) - (cena dodanega stiroporja za tlak / m2 + cena ometa stropa / m2) = razlika / m2 


ponedeljek, 21. maj 2012

Prezračevanje z rekuperacijo (teorija)


Prezračevanje z vračanjem odpadne toplote je pravzaprav eden izmed temeljev energetsko učinkovite gradnje. Čeprav ga graditelji nizkoenergijskih in pasivnih hiš jemljejo za svoje, bi v resnici rešilo tudi marsikatero dilemo Slovencev (recimo, da se tokrat omejimo samo na podalpsko deželico), ki v teh obdobjih zelo tarnajo, ko vidijo svoje račune za ogrevanje in ne vedo kako zmanjšati stroške. Kot sem enkrat že omenil, z njim preskakujemo energetske razrede. Ampak lepo po vrsti.....

V teoriji je zelo enostavno. Če hišo zapreš in iz nje ne spuščaš ogretega zraka, bi, ob zadostni izolativnosti toplotnega ovoja, toplotne izgube praktično izničili. Samo kaj, ko imamo tako nenavadne želje, kot so kisik... pa CO2, ki se kopiči, nam tudi ne diši preveč (čeprav nima vonja). Že hiše zgrajene po JUS-u so imele podobno napako, vendar je bila precej izničena z ''izjemno natančno'' vgradnjo oken, ki so dovoljevala mikroprezračevanje. Vsaj tako so nas učili. Ker je pihalo skozi vse reže, smo domnevno vseskozi prezračevali in noben se ni kaj dosti pritoževal nad zatohlim zrakom. Vendar se je seveda kasneje ugotovilo, da je kvaliteta zraka v hišah zgrajenih v letih 1970+ precej klavrna, so pa takšne reže poskrbele za učinkovito ogrevanje okolice hiše :).  Vse se je biiiiistveno poslabšalo z menjavo stavbnega pohištva, katerega preskok v tesnjenju je bil takšen, kot takrat, ko so namesto grajskih lin uvedli stekla. Malo karikirano, pa vendar. Uhajanje toplote se je precej zmanjšalo, kvaliteta zraka pa je postala katastrofalna. Večja kot je stavba, večje težave se pojavljajo pri zagotavljanju kvalitete zraka. Dobro, do določene velikosti je večji volumen zagotovilo, da lahko dlje časa ''preživiš'' pri zaprtih oknih, problem se pojavi pri večstanovanjskih stavbah, poslovnih, zdravstvenih stavbah, kjer vse sobe velikokrat niti nimajo dovoda svežega zraka. V hišah brez intenzivnega prezračevanja (vsaj 4x dnevno 10min odprta vsa okna, da bi to dosegli) so povišane koncentracije notranjih onesnaževalcev – od prahu in na njem naseljenih pršic in spor plesni, par, dimnih plinov, kot posledice kuhališč, do nevarnih  formaldehidov, ki se vsakodnevno sproščajo iz lepil v opremi stanovanj in to pri vseh nas. Že poklicno sem se moral s tem ukvarjati, pa mi ni bilo težko, ker sem vedel, da me čakajo odločitve o izbiri materialov doma, so pa izsledki študij zaskrbljujoči. Ob pregledu  proizvodnih procesov obdelave pol- in končnih izdelkov notranje opreme in konstrukcijskega lesa te kar šokira vse skupaj in vam garantiram da ''was wood'' kot Američani pravijo izdelkom na osnovi lesne mase, ki jih skupaj drži lepilo (iverice, osb plošče, lepljen les...) ni nič kaj prijazen do zdravja. Mogoče do okolja, do zdravja pa zagotovo ne. Zadnja leta se samo menja formaldehidna lepila za drugovrstna, ki nimajo ''dokazanih'' slabih učinkov na zdravje, pa nas kljub temu v neprezračevanem prostoru, kjer stoji sveža omara ali kavč zelo hitro zmoti neprijeten oster vonj, po zadrževanju v prostoru pa začne boleti še glava (najpogosteje).
In to so samo notranji onesnaževalci, največji dokazani ubijalec je pravzaprav radon – zunanji onesnaževalec, ki na prostem nima nekega vpliva, se pa močno koncentrira v slabo prezračevanih hišah. Je radioaktivni plin, razpadni produkt urana (linija uran, torij, radij...) in nastaja v zemlji (in bo nastajal naslednjih milijon let). Zlasti na kraškem svetu je prehod radona skozi ''porozno'' zgornjo plast zelo hitra in se, ob napačni izgradnji objektov, zadržuje v neprezračevanih delih objekta. Ko je hiša slabo narejena pri temeljih, (prekinitve hidroizolacije in armiranega betona) se ga praktično ne da zaustaviti, ker potuje skozi beton, navzgor po stenah in tudi v druge prostore.Je tretji najpogostejši povzročitelj pljučnega raka  (za kajenjem in azbestom). Saj poznate tisto – celo življenje je zdravo živel... pa ni kadil.... in sedaj ima pljučnega raka – zelo verjetno gre za nekoga, ki je živel na območjih povišanih koncentracij radona. Da o vse pogostejših težav z alergijami na cvetne prahove razno raznih dreves in trav niti ne omenjam. Zdravniki pravijo: zadržujte se v zaprtih prostorih, ne odpirajte oken.... samo koliko časa pa pravzaprav človek lahko zdrži pri zaprtih oknih? Alergiki s cvetnim prahom imajo pogosto težave tudi s hišnim prahom in pršico. Ni ravno rešitev, da en slab zrak zamenjaš za drugega. (Vso tole razglabljanje o zdravstvenih težavah ima smisel, obljubim, samo beri naprej :)).
Skratka ni ravno zanemarljivo kaj dihamo in precej bolezni je povezano s tem kakšna je mikroklima v naših hišah. Kaj je sploh rešitev? V bistvu jih je več:

  1. Ignoriranje. Težave sicer imamo, vendar nas ne motijo kaj dosti. Saj plesen na stenah je normalen pojav, precej ljudi živi tako. Saj odprem okna zjutraj, ko se zbudim, kaj bi še radi?
Kratkoročno najcenejša možnost, brez potrebe po spreminjanju navad in razvad. Dokler se ni treba začeti voziti okrog dohtarjev, ker nihče ne ''zgrunta'' zakaj se je imunskemu sistemu ''skeglalo'' in se pojavljajo čudni izpuščaji vsepovsod.

  1. Maskiranje: Čutilo, ki pri človeku najkasneje opeša, je vonj in ogromno tržnih prijemov je usmerjeno v to smer. Kupiš Glade in mulci bodo zadovoljni, ker ne bo več smrdelo po hiši. Pa še dobiš jih v isti barvi kot vaš najljubši pulover! Nič več slabega zraka, samo vonj dihidrometakloro...pardon, tropskega oceana :).
Verjetno ni treba poudarjati, da zrak zaradi tega ne pridobi na kvaliteti, pravzaprav je število zdravju škodljivih (oporečnih) delcev na ta račun še večje. Ta metoda je kot tisti vic: kako se znebiš neprijetnega zadaha po čebuli? Naješ se česna. :)

  1. Čiščenje: Tega principa so se spomnili Američani in ni preveč posrečen, je pa razlog za nepriljubljenost prezračevanja. Ker niso hoteli izgubljati toplote, je bila ideja, da bi v hišo namestili prezračevalni sistem, ki bi iz prostorov srkal umazan zrak, ga na filtrih (ki jih je prej seveda preizkusila ameriška vojska in Nasa :)) očistili in vrnili nazaj v prostore. Hudič je bil, da filtri niso vsemogočni, in posledično smo dobili izraz ''sick building syndrome''. Ljudje so obolevali še več, zlasti slabo so se obnesle velike stavbe, kjer je v sistemih prezračevanja mrgolelo prahu, umazanije, verjetno so se tam dobro počutili tudi kakšni drugi sesalci. :) Dobro, k sindromu bolnih stavb je pripomogla tudi umetna svetloba, hitro so ugotovili, da smo ljudje vendarle živa bitja, ki po tem, ko ratajo dooolgi in svetlo zeleni verjetno potrebujejo spremembo. :)

  1. Dovajanje svežega zraka od zunaj skozi okna. To je zeloooo kompromisna rešitev starejših JUS stavb (beri velike večine pri nas). Pravilno prezračevanje je takšno, da v zelo kratkem času zamenjamo veliko količino zraka in ne shladimo (segrejemo) sten. Se pravi nekajkrat na dan na stežaj odpremo vsa okna za 1,2,3 minute in jih nato zapremo. Zračimo v najtoplejšem obdobju dneva pozimi oz. proti jutru poleti. Večinoma poleti ni težav. Okna odprta na kip so samo kontrolirano izgubljanje toplote brez nekega hudega učinka na izmenjavo zraka.

  1. Dovajanje svežega zraka brez izgubljanja toplote, se pravi, da na vstopni svež zrak prenesemo toploto izstopnega zraka (rekuperacija). Takšno prezračevanje je lahko lokalno, kjer kupimo za vsako sobo svoj rekuperator (primerno za obnove stanovanj). Nekaj podobnega naj bi bil tudi lokalni rekuperator v okenskem okvirju, ki ga oglašuje Mik, vendar to premalo poznam. Ali pa je prezračevanje centralno, kjer je v hiši rekuperator, ki opravlja delo sesanja, vpihovanja zraka ter prenašanja toplote iz izstopnega na vstopni zrak. Seveda ima na vstopu filter za cvetni prah in večje onesnaževalce. To je trenutno najoptimalnejša rešitev. Če mene vprašate, bi ob energetski prenovi stavb morali obvezno razmišljati še o vključitvi takšnega prezračevanja. Saj ni treba, da je vse skrito, z mavčnokartonskimi ploščami se da zamaskirati precej razvodov cevi, samo skrbno je treba proučiti kam peljati cevi, da so najmanj vidne. Ta sistem tudi precej zmanjša onesnaženost zaradi formaldehidov iz pohištva, popolnoma izniči koncentracije radona (tudi, če nam stalno doteka v hišo), znižuje vlago v hišah (če se želite vseliti v zidano hišo pred zlatim pravilom 3. let).

Evo to so vse možnosti, jaz vsakomur svetujem zadnjo. Zmeraj se bodo našli nejeverni Tomaži, ki bodo trdili, da oni pa že ne bodo dihali umetnega zraka (kar je pravzaprav paradoks, ker če kje dihamo svež zrak, je to tu), da so cevi gojišča bakterij, prahu, plesni, da so nepreverjene , kaj pa če se zamašijo....in še tisoč izgovorov. Nekaj strahov je posledica napačne rabe in napeljave prezračevalnih cevi v preteklosti, ko niso upoštevali dejstva, da prezračevalni sistem mora ostati znotraj toplotnega ovoja. Cevi so bile večinoma kovinske, nemalokrat so zaradi varčevanja ubrali bližnjico skozi hladne prostore, vlaga je na dobrem prevodniku hladu seveda kondenzirala in mega gojišče za plesni je bilo neizbežno. Dandanes so cevi antistatične, ob pravilni uporabi v njih ne more nastati toplo vlažno okolje, ki je edino, v katerem plesni lahko uspevajo, pa še skozi njih je konstanten pretok, kar tudi povečuje nepriljubljenost pri malih zelenih. Prahu se pa ne moremo izogniti. Je povsod, lahko ga samo zmanjšamo na minimum, zato smo mi vgradili centralni sesalni sistem, ki ga manj dviguje. Sem prepričan, da se z leti v ceveh nabere mikro obloga prahu, manj kot za omaro, na njenem vrhu, v skritih kotičkih....Res pa je tudi, da se danes s kamerami da priti v vsako luknjo. Če kje, potem to izkoriščajo v medicini. :) In če se kdo boji prahcev, si lahko vsakih 10 let da posesati razvode. Evo in zato sem prej na dolgo in na široko našteval zdravstvene težave. Tudi če bi imeli nejeverni Tomaži prav, je plusov 5x več kot minusov.

V praksi se vsi v takšnih hišah počutijo odlično. Z medicinskega vidika lahko potrdim številne primere alergikov in astmatikov, ki so po vselitvah v hiše z ''umetnimi pljuči'' imeli bistveno manj obolenj dihal, praktično vsi so ukinili alergijske terapije. Saj se slišim že ko z reklame! :) Potem ko boste začeli uporabljati ''dihamex'' bodo vaše težave s pljuči izginile. Pa ne samo to, izboljšalo se bo vaše počutje, več boste lahko z družino, ker ne bo treba hoditi k zdravnikom. Se prebujate utrujeni in neprespani? Dihamex je vaša rešitev! :)

Kako se pa to narediti, da zadeva ne odnese preveč denarja, kateri rekuperator izbrati in zakaj je dober  načrt razvodov cevi ključen, pa kmalu. Če kdo ne more počakat, naj pa klikne na link e-netsi desno spodaj, kjer je opisano korak za korakom. Sicer ne na naši hiši, ampak na splošno.

nedelja, 06. maj 2012

Klošarji

Spet je minilo kar precej časa, da sem se sploh uspel usesti za računalnik. Delovnik je bil pač poln in je trajalo, da sem našel luknjo. Tokratna tema ima sicer dvoumen naslov, vsak sam pa se odloči, kateri razlog bo temu naslovu pripisal. Dejstvo je, da bolj kot greš proti koncu, bolj se ti zdi, da ti na koncu ne bo preostalo drugega, kot da postaneš klošar in si omisliš spanje pod kupi kartona. Na nek način bomo res spali pod kupi kartona, kajti tale knauf (mavčnokartonske plošče oz. suhomontažna dela), bodo zasedale precejšen del okolice, zagotovo pa so zasedale precejšen del naših urnikov zadnji mesec in še nekaj. In da ne bo ostalo samo pri besedah, tokrat bolj 3d izkušnja... z 2d slikami seveda :)

Najprej smo postavili profile. Pri U profilih so, poleg laserja, obvezna oprema  še takšne držalne palice, ki imajo vzmet in same fiksirajo profil na mesto. V Hoferju sem jih dobil za 20€/kos. Zdržale so vseh 600m U profilov :)

Nato sledijo pokončni C-ji. Če si vse U-je privijačil pravilno, so tudi stene naravnost :)  Pomagal je tudi  drugi najmlajši, ki je sestavljal vijake in čepe :)
Ko vidiš obrise sten, si verjetno naredil nekaj prav. Seveda nisva pozabila na  zvočno izolativne  trakove, ki se jih nalepi na vse profile, ki imajo stik z drugim prostorom/masivno steno
Za ojačitve podbojev sem na koncu izbral varianto x :) (glej objavo knaufanje za telebane)  UA profilov ni bilo na zalogi,  žago za les imamo pa  1km stran.  Komplet les za podboje 22 vrat me je prišel 80€. Ua profili stanejo pa skoraj 1000€. Glede na namen, ki ga bom imel, je to racionalizacija, ob posebnih statičnih zahtevah, pa bi bil obvezen strošek.
Sem natančno izračunal koliko plošč bo potrebnih, samo ko so pripeljali tale kupa (in še 3 takšne v druge etaže, skupaj okrog 900m2), sem šel najprej še enkrat preverit, če se nisem kje uštel:) Porabili smo vse. In ne, nismo jih metali skozi okno, ostanka je bilo zelo malo, še največ pri mansardnih stenah, kjer poševno odžaganih plošč zadnjega sloja zadnje stene, ne moraš porabiti nikjer več.
 Aja, še to sva z bratom ugotovila vmes. Knauf je sicer začetnik v poslu, samo njihove plošče se lahko pred Rigipsovimi skrijejo. Rigipsove so trše, lepše se režejo, vrtajo, oblikujejo. Je pa Uniflot od Knaufa boljši od rigipsove fugirne mase. No mogoče za prvo roko rigips, za drugo pa zagotovo uniflot. Ampak to so moje skromne ugotovitve. Bom pa zagotovo uporabljal samo še Rigipsova plošče.


V spalno/delovno/otroških sobah smo velik poudarek namenili zvočni izolaciji. Tam so stene z 10cm profili, vmes pa 10cm Knaufove DP-5 kamene volne (gostota 50kg/m3). Ker nismo hoteli imeti rež in tudi, ker je plošče težje tlačiti v profile, če so v njih že vijaki, smo kameno volno namestili pred MK ploščami. 
V kletnih servisnih prostorih, kjer za zvočno izolacijo zadostuje tistih 50-53dB s klasičnega 20cm zidanega  zidu, pa smo dali 5cm profile, vanjo navadno stekleno volno in nato dvoslojno oblogo z obeh strani (takšen sendvič naj bi bil ekvivalent prej omenjeni steni). Steklena volna se med profile namesti kot bi mignil, je pa za njeno nameščanje potrebna enoslojna obloga MK plošč.

Ker električarja nista imela časa, sva morala napeljati še večino rebrastih cevi. Koliko sva jih pozabila, bosta povedala kmalu. Zaenkrat pravita, da vsepovsod, kjer vrtata, je cev spodaj :)
Odrez in priprava plošč so potekali nemoteno, zahvaljujoč ''oblču'', ki se ga kupi v Kalcerju za manj kot 20€. Edina slabost je, da se rezila po 300 ploščah skrhajo :) Po moje se da kupiti rezila, nisem vprašal :)
Vse kar je ostalo, je bilo da jih privijačimo. Najprej 1. sloj...


...nato ''kitanje'' oz zapolnjenje rež. Zelene plošče z zelenim Uniflotom, bele z belim. oz. v primeru drugih proizvajalcev... paziti je potrebno na prostore z vlago.


Na koncu pride lepota 2. sloja. Z bratom sva ugotovila, da sva do te faze dobila ''oblč  udarnino''. Po 2. plasti MK plošč, pa sva bila bogatejša za ''Hitachi žulj'' :)

Ostala nam je še zadnja neznanka - lepljenje na stiropor v kletnih prostorih. Z Jubizolom sem verjetno pretiraval, vendar bolje preveč kot premalo. Knauf svoj Perlfix nanese na bistveno manj mestih. 

Ker so bile stene s stiroporjem povsem ravne, je bilo tole mala malica. Prisloniš, potapkaš, odrežeš preostanek do vrha stene, ki ga pa nismo takoj prilepili, ker sem se bal premikov. Vmes smo nadaljevali z ostankom ostanka itd itd. Po kakšne pol ure smo se vrnili na začetek in prilepili še zgornji del pri vsaki plošči. 



Kar je lahko, je pomagala tudi najmlajša.

 Če se sprašujete, kje smo preživeli prvomajske počitnice, kar poglejte tamalo na prejšnji slikci. Kratke hlače in majico, kot da si na morju... in namesto v vodo... na parcelo :) Pravi praznik dela. Bomo drugo leto pavzirali še za letošnjega :)