torek, 10. april 2012

Blower Door

Blow door ali blower door test je test zrakotesnoti, ki ga mora vsaka pasivna hiša opraviti, če želi pridobiti ''častni naziv'' in posledično subvencijo Ekosklada. Takšna so pravila v Sloveniji, po Evropi pa ni dosti drugače, vse pa izvira iz same definicije pasivne hiše. Kot sem v eni začetnih objav omenil, si je to ''izmislil'' Darmstadtski inštitut za pasivne hiše in kljub pritiskom, da naj bi to pravilo vrgli ven iz definicije pasivne hiše, tam ostaja. V glavnem na račun varovanja konstrukcije lesenih montažnih hiš, ki bi z uhajanjem zraka in njegovo kondenzacijo, resno ogrozile svojo življenjsko dobo. Pri zidanih konstrukcija ni tako zelo ogrožena, je pa blower door test super pokazatelj lastne natančnosti med samo gradnjo. Pravzaprav je to njegova najpomembnejša naloga, kar se mene tiče, saj z nobeno druge metodo, na tako enostaven način, v tako kratkem času, ne moremo odkriti skritih konstrukcijskih napak. Tudi Wolfgang Feist se strinja, da so toplotne izgube skozi špranjice (če nismo ravno pustili kakšnih večjih nepravilnosti) zanemarjive. Je pa mimogrede test precej starejši od pasivne hiše (kolikor se spomnim, so prvi koncept skonstruirali Švedi okrog leta 77), v osnovi pa je bil razvit za iskanje ''energijostranmetajočih'' točk v hišah :)

In kakšna je teorija izvedbe? Pasivna hiša naj bi imela zrakotesen zunanji ovoj z izmenjavo zraka manj kot 0,6 volumna na uro, kadar je razlika med notranjostjo in zunanjostjo 50Pa . Vse odprtine skozi zunanji ovoj se zatesnijo, okna zaprejo, na vratni okvir pa se namesti ventilator, ki je povezan z merilcem tlaka (manometrom), ki meri zunanji in notranji tlak. Hišo lahko z ventilatorjem spravimo v nadtlak ali podtlak, praviloma je zaželena meritev s podtlakom (nekatere reže, npr pri oknih, namreč z nadtlakom zatesnimo, ker potisne okna na okvir in jih zatesni), se pravi, da je bolje, če ventilator piha zrak iz hiše. In nato se meri koliko zraka (v m3/h) mora ta ventilator prečrpat, da vzdržuje razliko med zunanjim in notranjim tlakom na 50Pa. Logično, bolj kot je hiša zrakotesna, manjša je ta številka. Po pravilih je ta vrednost, kot sem rekel, 0,6 volumna/uro. Se pravi, če imamo 1000m3 veliko hišo, mora ventilator kazati pretok 600m3/h ali manj (600/1000=0,6). Podatek o volumnu hiše najdemo na PHPP izračunu, na strani kjer je prezračevanje. Saj je vse dokaj preprosto, res pa je tudi, da če nisi pozoren pri detajlih med gradnjo, to težko dosežeš. Zlasti pri zidanih hišah.

V praksi se seveda najprej pojavi koga izbrati za izdelavo testa. Jaz sem že od vsega začetka vedel, da bo to Tadej Zimic. Pa se nisva nikoli srečala :) Sem pa bral njegov blog o gradnji lesene pasivne hiše in se mi je zdel super, sploh ker je bilo to leta ''2pa3'' kar se tiče pasivnih hiš v Sloveniji. In ker sem videl da je zelo z zanosom delal svojo hiško, sem predvideval, da bo nekdo, ki to dela ''že od pamtiveka'' :) znal narediti najbolje in bo delal tudi pri meni. In tako je tudi bilo. No skoraj....ker je firma Zimic še kdo več kot samo prvotni graditelj, je namesto njega prišel njegov...sodelavec/prijatelj.. ampak to tako ali tako ni pomembno. Izvajalec je bil super, vse razložil, test je potekal brez težav. Prej sem poslal podatke o naši hiši, dali so mi navodila kaj vse moram zatesniti (vse razen vstopnih/izstopnih cevi za prezračevanje) in na parceli se je pojavil ob dogovorjeni uri. Cena 300€+ddv se mi zdi že bolj prijazna, saj imam v glavi še vedno tiste po 600€ iz prvotnih let  (konkurenca je očitno naredila svoje). No, dodatno zaračunajo meglo, če je potrebna...heh, če to ni prodajanje megle, potem ne vem kaj je :) :) Za tiste, ki nevejo zakaj megla - če ugotoviš da pušča, samo ne veš kje, je najbolje dodati meglico, ki jo posrka v luknjico :) Za to ceno dobim baje prijaznega izvajalca za ene 2 uri, kasneje pa še tehnično poročilo, slikce kritičnih mest in poročilo ter potrdilo za Ekosklad.

In kako je šlo?!!!!! se vsi sprašujejo :) Po pravici povedano sem se testa malo bal. Lahko bi ga delal že kakšne 3 tedne prej, pa sem vseskozi našel še kakšen razlog, da sem ga odložil :) Sedaj ko se bližajo tlaki, pa ni bilo  več maneverskega prostora, saj je test najbolje narediti pred njimi, ko je še možno odpravljati napake. In smo zagrizli v zrakotesno, pardon, kislo jabolko in niti nisem hotel preveč popravljat, ker me je zanimalo kaj bo. Omet, ki je razpokal med zmrzaljo na stiku z ral letvico, smo večinoma popravili, na enem mestu, pa je zidar spregledal razpoko, ki sem jo zanalašč pustil. Prav tako so pri stikih ral letvic na zgornjih kotih oken, monterji oken navidezno premalo zasilikonirali stike in sem pustil takšne kot so. Zanalašč jih še nisem klical, naj pridejo popravit, da bi videl kaj bo :) Zapurpenal sem vse rebraste cevi, ki pridejo v hišo, pa tiste za žaluzije, ki gredo iz hiše, na odtočne cevi namestil PVC pokrove (ki mimogrede tesnijo popolno) in čakal...

Stric merilec je na vrata montiral ventilator, ga prižgal in po 10 sekundah rekel čestitam, dobro ste opravili. 0,51. To je to :) Ko sem odvalil skalo iz garderobnega prostora :), sva šla pogledat še detajle.

In ugotovila:
- nekatera okna imajo pri zgornjih ''pantih'' ki so namenjena ''kipu'' pretok zraka rahlo preko dovoljene meje (baje imajo ta problem vsi prizvajalci, neka finta s prekinitvijo tesnila na mestu ''kip'' mehanizma)
- Nagodetovi monterji so imeli ob montaži na nekaj oknih težave na mestu, kjer RAL trak s police prehaja navzgor v letvico in tam se je pojavilo rahlo preveč pretoka od dovoljene meje. Opomba maj 2012 - po testu sem seveda klical Nagodete, ki so se odzvali hitro in vso zadevo popravili brez težav, ker polic še nimamo nameščenih. In tako smo sedaj pripravljeni na tornado zunaj :) Tudi Zimic je očitno imel prav, ko je svetoval blower door pred policami :) Je pa res, da kasneje, pri njihovi vgradnji, ne smemo ''klasično'' spodkopati ometa špalete, ampak se špaleta spodaj samo pobrusi za nekaj mm (ponavadi sloj mivke) in tako tam obdržimo neprekinjen notranji ovoj.
- Panoramska stena Geneo je očitno res zrakotesna, težavo ima samo na zgornjem zadnjem robu, kjer pa imajo težave baje vsi proizvajalci (tudi lesni). Spet pa nič tako kritičnega.
- RAL letvice tesnijo 99% :) zakaj 99? Človeški faktor - monterji (in jaz, ki sem vseskozi svetil zraven) so spregledali  en stik letvic vogalu in nadometnega dela niso zatesnili do konca. Tam je bilo tik nad dovoljeno mejo. Opomba maj 2012 - Tudi tu so monterji zadevo dokončali zadevo brez kompliciranja. In tako v resnici z letvicami ni bilo nobenih težav, kljub vsem žolčnim debatam poprej. Uf, hvalabogu....če sem čisto iskren so se mi v glavi občasno vseeno pojavljali črni scenariji razbijanja vgrajenih oken :) :)
- Največja napaka je bila pa povsem nepričakovana. Zidarji so pred vgradnjo oken zravnali špalete, tako da so jih ometali s termomalto. Na enem oknu je bilo na ravninskem delu, ker pride polica, termomalte tako malo, da se je, med ledenico pozimi, odkrušila in pod njo je zevala 8mm velika luknjica, naravnost med dva zidaka (v fugo) s skoraj 100x preseženo hitrostjo zraka. In tam sem fino videl kako dobro se čuti, če nekje ne tesni. Ampak tudi to bomo z lakoto popravili :) In rezultat je dober kljub tej luknji :) (Da ne govorim, da sem po odhodu merilca ugotovil, da sem pozabil zatesnit colsko cev za deževnico, ki pride v hišo. Na drugi strani (zunaj pri štirnah) je imela improviziran zamašek iz lesa, daleč od prileganja cevi :) Opomba maj 2012: Pri polaganju stiroporja za tlake sem ugotovil, da nisem zatesnil tudi dveh fi75mm rebrastih cevi, po katerih sta v hišo prišli ''pol colski'' cevi za vodovod. Rebrasti cevi, sta zunaj še nezakopani :))
- Na dveh mestih sva našla pretrgan RAL trak, ker pač samo ob testu dovolj skrbno prečešeš vse obode oken. Drugače dvomim, da bi ga opazil. Nimam pojma kdo ga je strgal, zidarji, monterji, ali mi sami pri čiščenju (poleg teh dveh sem že prej enega strgal sam, ker so pač zelo nežni), kar pa niti ni važno, važno je, da so bili odkriti in popravljeni. Temu je blower door test pravzaprav namenjen. Če še tako paziš, se nenamenske napake dogajajo. Tako pa se jih z lahkoto najde. Zanimivo ob vsem tem je, da pretoka zraka čez strgane trakove, kljub manjku traku, ni bilo - skratka še potrditev, da metoda ral tesnenja v kombinaciji s purpenom ni neumna. Vendar je tam OBVEZNO potrebno trak popraviti, ker drugače ni parozaporne funkcije in posledično dobrodošel toplotni vlažni most pozimi in adijo purpen v nekaj letih :)
- Razpoka na ometu zraven RAL letvice je samo površinska, očitno v plasti mivke - skratka, splača se imeti klasični omet :)
- Vse inštalacije v zunanjih stenah so bile zrakotesne -  splača se očitno tudi telovadba okrog ometa za cevmi :)


Pa še slikce:

Pred testom sem zatesnil vse cevi za žaluzije in zunanje reflektorje, ki gredo navzven.

Večje preboje, kot sta tile cevi za izpust rekuperatorja, sva kasneje zatesnila s posebnimi žogami.

''mašina'' kot že prej opisano - okvir za v vrata, ventilator in merilec tlaka.


Zunaj je bilo treba dodatno zatesniti še mesto kjer pride  v vrata  el. kabel za čitalec prstnih odtisov.

Po tem ko ventilator opravi svoje, se gre še po hiši in s tipalom preveri vsako okno, cevi, odprtine, inštalacije, kje so kritična mesta.


Najbolj pihajoča luknja na špaleti....naravnost v fugo :)

torek, 03. april 2012

Praznjenje baterij

Enkrat sem že omenjal socialni (sociološki) del gradnje oziroma obremenitve na osebe, družine in okolico, mogoče je vseeno čas, da kaj napišem še o tem. Pač ne morem iz svoje poklicne kože. O tem praktično nihče ne govori, je pa prisotno pri vseh, kolikor se spomnim še iz zgodb mojih staršev in njihovih staršev. Gradnja hiše, zlasti če gre za zidano gradnjo, ki časovnico obremenitev razpotegne na več kot eno leto, prinaša s sabo poleg fizičnih tudi precejšnje psihične obremenitve investitorjev in njihovih ožjih in širših družin. In tako je že od pamtiveka, baje.. Na koncu od koder izhajam (štajerska) se je po občutku četrtina gradenj končala z alkoholiki v družini, četrtina z ločenimi zakoni, četrtina z resnimi družinskimi težavami, redki so uspeli vse zvoziti brez težav. Večino opisanih težav, ki so naštete v nadaljevanju, sicer prizadene moške, ker so pač statistično večkrat vodje projekta, vendar če to vlogo prevzamejo ženske, nimajo, po pripovedovanjih, nič drugačnih izkušenj. Kaj sem do sedaj uspel opaziti?

Popolnoma se spremenijo prioritete: Iz tega da so nam pomembni družina, kariera, spolnost, prijatelji in družabno življenje, velikokrat pridemo v to, da je lista prioritet naslednja: hiša,.... hiša,.... hrana, voda, služba (ker pač moramo), počitek, žena (mož), otroci (velikokrat celo otroci pred partnerjem) in.... za kaj več pa že tako ni ne časa, ne energije. Tisto kar je najbolj zanimivo je to, da vsak normalen človek ve, da tako ne gre (vsaj ne prav dolgo), pa vseeno, ko pridemo sami do tega, naredimo popolnoma enako:) Razlogi za to tičijo verjetno v  financah, saj hitro ugotovimo, da ni službe, kjer bi lahko toliko zaslužil, kot lahko prihraniš, če se angažiraš sam. In če še komu ni jasno - za tovrstno prioritetno listo moramo imeti izjemno učinkovite stresne ventile (mehanizme sproščanja), neizmerno trdnost v zvezi in podporo/dogovor vseh vpletenih družinskih članov, da je to začasno. Koristi, če se člani vmes med seboj opomnijo na dogovore o maksimalnih obremenitvah in drug drugemu ne dovolijo dela preko dogovorjenega. V nasprotnem primeru na koncu gradnje zagotovo padete v tisti 3/4 prej omenjenih graditeljev, samo kategorijo si lahko izberete sami :)

Čas postane relativen:   In to v obe smeri. Kljub temu, da projektu posvečamo ogromno časa, da skušamo dneve raztegniti na 25 in več ur ter  da s časovnim potekom gradnje v resnici dodajamo ure, ki jih posvečamo projektu (sedaj gledano nazaj se mi zdi smešnih tistih 6ur, ki sem jih dodal vsak dan v prvih fazah gradnje) imamo vseskozi občutek, da je časa premalo. Če citiram mojo ženo - vsak dan od mene sliši samo, kaj je treba še narediti, ne kaj je že narejeno. Verjetno bi se jih kar nekaj strinjalo z njo. Kolikor sem govoril s sotrpini oz. njihovimi soprogami, so mi skoraj vse po vrsti zagotovile, da je hiša ugrabila njihove soproge :)

Obremenitve so na obeh frontah (v starem in bodočem domovanju): Čeprav možje to velikokrat pozabljajo, je obremenitev na ženini strani praktično enaka, čeprav ni neposredno povezana z gradnjo samo. Partnerke se ponavadi spremenijo v mame samohranilke :) Ta del je glavni razlog za tisto skupino prej omenjenih 25% graditeljev z zakonskimi težavami po koncu, ker se seveda žene organizirajo po svoje - logično, saj le tako lahko sploh zvozijo - in po koncu gradnje, zlasti če ta traja nadpovprečno dolgo, je vklopitev moža v tak sistem pravzaprav motnja, da ne rečem tujek. V idealnih primerih parom uspe najti ravnotežje med delom na hiši in skrbjo za družino, tako da se oba angažirata na obeh frontah. Tako ohranita neko povezavo, pa še delo se bolj porazdeli, da nima vsak občutka, da mora vse sam. V praksi je to seveda velikokrat težko in je priporočljivo vsaj občasno takšno obnašanje :)

Telo, zlasti možgani se fizično spremenijo, posledice pa so vidne pri obnašanju: Zadnje raziskave v medicini kažejo, da so fizične spremembe možganov izrazite zlasti pri ženskah skozi celotno življenjsko obdobje (odvisne v glavnem od hormonskih sprememb obdobja življenja), pa nobena študija ni proučevala samega spreminjanja med gradnjo. Zanimivo pa je to, da so te iste študije pokazale, da so moški možgani pravzaprav precej stabilni, nespremenjeni, še najbližje pridejo ''ženskam podobnim spremembam'' za časa sindroma gnezdenja (to je tisti del, ko možje na vsak način morajo postaviti neko utico za bodočo družino ali pa vsaj prebeliti stanovanje ali sestaviti zibelko preden pride novorojenček :)). Večinoma je sicer to za časa nosečnosti, vendar ustvarjanje doma domnevno ustvarja enake procese. Kako bi si drugače lahko razložili izrazito skoncentriranost na gradbeniško stroko, opažanje novogradenj, oglasov o gradnji in težave s koncentracijo pri drugih stvareh, ki niso povezane z novim bivališčem. Pozabljivost in ''raztreščenost'' se pojavi na vseh drugih področjih, kot da bi imeli možgani omejeno moč procesiranja. Podobno se zgodi nosečnicam po porodu, ampak to je že druga zgodba.  Tu ne moremo kaj dosti narediti, če se tega zavedamo (vsi) lahko kvečjemu pokažemo več razumevanja in to je to.
Druga telesna sprememba je podzavestna osredotočenost na gradnjo in krajšanje spanca. S parimi graditelji sem govoril, ki so imeli enak simptom - ''na koncu dneva sem čisto sesut, ko grem v posteljo, si rečem, jutri bom imel pa prost dan in se bom naspal... zjutraj pa se telo zbudi ob 7ih, ponavadi z mislijo na opravilo na hiši, ki bi ga bilo treba narediti. In ni variante da zaspim nazaj.''  Sam nisem verjel, dokler nisem tega izkusil. Kot da bi telo vzelo minimalno potrebno količino spanca, ki še zadostuje za regeneracijo, takoj za tem, pa GREMO V AKCIJO.

Občutek za vrednost denarja se popolnoma spremeni: tisoči evrov postanejo stotaki. In to ni hec. Kakor tudi ni hec, ko se zadolžiš za dodatnih nekaj 10 tisoč evrov, ker se ti pri številki 200.000 ne zdi več veliko. Zelo dobro zrcalo gradnji so postavili otroci družinskih prijateljev, ki tudi gradijo. 6 letna hči je pri pospravljanju sobe našla 10€, odšla do mami in ji predlagala, da jih gresta takoj v trgovino zapravit, da jih oči ne bo dal delavcem :) Saj bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno, s čim vse obremenjujemo naše otroke. Dobro je, če se o financah pogovarjamo s kom, ki ni v gradnji, da nas malo opozarja na realnost naših odločitev.

Prej ali slej pridejo ustvarjalne krize oz pomanjkanja motivacije:  In ti so pogostejši proti koncu gradnje. Verjetno je zato večina blogov in internetnih strani z gradnjamiu zelo dobro opremljenih s slikovnim materialom v začetnih fazah, nato pa sledijo samo še osnove :) Kar poglejte facebook stran Marka ali pa moj blog. Vam garantiram, da manjko objav ni zaradi tega, ker se ne bi nič dogajalo. Prej nasprotno. Sedaj se dogaja največ doslej. Knauf, dokončanje inštalacij, centralni sesalni sistem, prezračevanje, tlaki, blow door test, okolica, fasada..... da se zgubiš v obveznostih. Da izbiranja pohištva, talnih oblog, keramike, svetil in ostale navlake sploh ne omenjam. Trenutno sem v fazi, ko bi najraje živel pri lučeh, ki visijo s stropa na električnem kablu. Saj veste, tako kot večina novogradenj prvih x-najst let :) Sedaj jih bolj razumem zakaj :)
No pri meni je razlog za manjko objav še dejstvo, da se mi je sesedel računalnik z vsemi slikami in dokumenti (zato ker se je spraznila baterija osnovno plošče!) in nisem imel niti toliko časa, da bi se zapeljal v trgovino po novo. Z bratcem sva zadnjih 12 dni noč in dan na hiši in ko naju je žena slikala pred nekaj dnevi sem se naju ustrašil, njega poslal domov in odredil prisilni počitek. Samo kaj ko sem buden ob 7ih :)

No, takole. Tale objava ni namenjena strašenju, niti soljenju pameti. Je samo predstavitev počasnega praznjenja baterij, ki doleti bolj ali manj vse, zato da boste znali pravočasno prepoznati znake in ukrepati. Zato, da občasno poiščete polnilec in da se na koncu vsi znajdemo v tistih 25% s srečnim koncem.

Uspešno in po pameti!