torek, 22. november 2011

Katerega izvajalca izbrati? (prvi del)

Tale objava je kar nekaj časa ždela v glavi in je bila ena izmed glavnih povodov za pisanje tega bloga. Izvajalci so namreč ključni, da se vse ideje, ki na načrtih izgledajo popolne in možne, izvedejo v praksi.  Ker vem, da je zima čas razmislekov in velikih planov pred spomladanskim začetkom gradnje, bom vseeno objavil moje dosedanje izkušnje, mogoče pa komu pomagajo. Ker so bolj ali manj vsi izvajalci izbrani, imam tako dovolj informacij za vsaj 90% objave. In ker je podatkov ogromno, bo objava razdeljena na več delov, da bo sploh berljiva.Objave se bodo dodajale do konca, tako da bom kasneje dodal še tiste izvajalce, ki pridejo na vrsto do konca gradnje. Kontakti so objavljeni desno spodaj pri povezavah o izvajalcih, če niso ''naši'', bom kontakt napisal kar v tekst.

I.) PRIPRAVA dokumentacije in terena ter vir financiranja:
Arhitektka - Je tista od velike trojice (poleg zidarjev in bagerista), o katerih samo dobro in jim mirno zaupam tudi en izvod ključa od vhodnih vrat. Poleg tega, da zelo dobro pozna pravila pasivne gradnje ima redko lastnost -  upoštevanja želj stranke in ob tem dodanje delčka sebe v projekt, povsem nevsiljivo, skladno z naročnikovimi podzavestnimi željami, kar na koncu privede do lepega  in unikatnega projekta.

Druge možnosti izbire: Jih pri nas pravzaprav ni bilo, ker je bila Jasna prva, ki smo jo obiskali, res pa je, kot sem omenil že prej, da sem sam filtriral arhitekte preden sem jih obiskal (filter so bila okna na sever pri njihovih projektih :))


Bagerist - Lahko odnese precej denarja, zato se splača dobiti nekoga, ki nima Ljubljanskih cen. Naš je bil ugoden, iz vasi (če sem ga nujno rabil, je bil vedno hitro tam), izjemno natančen in zanj preprosto veš, da bo na koncu vse tako kot mora biti - zato tudi ideja s ključem od hiše. Zakaj je natančnost sploh važna pri nekom, ki razbija skale? Zato ker so natančni ljudje dokazano bolj skrbni - če se nekaj dogovoriš, lahko mirno na to pozabiš, ker bo zagotovo tako narejeno in meni je bilo to zlata vredno. Na začetku sem še nekaj preverjal, po nekaj dneh pa sem videl, da je brezveze, da bo kvečjemu on mene opozoril na kakšno stvar o kateri jaz nimam pojma. In velikokrat je bilo tako. Še vse peskasto-prevozniške skrbi mi je odvzel, ker je imel to on čez.

Druge možnosti izbire: Sem pisal na portal http://najmojster.com/ in v parih dneh sem dobil 3 ponudbe, ki pa so bile vse precej dražje, tako da izkušenj z ostalimi nimam.

Kredit - večina nas mora seveda za gradnjo vzeti kredit. V današnjih časih zna to biti še poseben izziv. Kot specializant sem zaposlen za določen čas in tako sem imel marsikatera vrata zaprta.
Banke Sparkasse prej sploh nisem poznal, sedaj pa me noben ne prepriča naj grem stran, ker tako prilagodljivih, ustrežljivih in povsem drugačnih bankirjev, pa še nisem videl. Jaz sem tja prenesel vse svoje račune, saj ne poznam banke, ki bi svojim komitentom omogočala zastonj uporabo spletne banke, zastonj mastercard, če imaš pa mesečno povprečno 1000€ na računu pa še brez provizij pri plačevanju s spletno banko in zastonj vodenje računa (med gradnjo je to seveda nemogoče, po koncu te, pa si pač ničlo postaviš pri 1000€- stvar trdne volje :)).  Takšne obrestne mere, kot je ponuja banka, se ne da dobiti nikjer, ker so zaenkrat edini, ki ponujajo poseben ''zeleni'' kredit za gradnjo pasivne hiše. So tudi eni redkih, ki v prihodke upoštevajo vse, ne samo neto plačo (tudi honorarje, prevoz, malico), možno je tudi 100% financiranje gradnje (pri večini drugih samo do 2/3, res pa je, da imajo svoj sistem preverjanja in da če ima nekdo 300€ plače, pa še to neredno, ne bo dobil teh pogojev. Sem pa prepričan, da bo dobil najboljše, kar lahko. Slabosti: Je pravzaprav samo ena in še ta razumljiva - Postopek odločanja o odobritvi je drugačen kot pri drugih bankah, ker te prej temeljito preverijo in zna celoten postopek trajati precej dolgo, pri nas skoraj 6 tednov (samo smo 4 kreditojemalci, tako da verjetno to vseeno ni običajno).

Druge možnosti izbire:  Sem šel vprašat na skoraj vse banke pri nas - NLB mi sploh ni nič računala, ko sem povedal moj zaposlitveni status (čeprav se mi ni bat za službo in čeprav je moja teta vodja poslovalnice - baje nisem imel šans in je brezveze sploh poskušat), Abanka in SKB sta zavrnili moj zahtevek (spet zaposlitev), sta pa izračunala informativno, da mi lahko dajo pol premalo denarja s previsoko obrestno mero. Podobno težavo sem imel tudi na Gorenjski banki, banki Koper, NKBM. Od tujih bank so malo manj komplicirali z zaposlitvijo, tudi obrestni mera je bila malo boljša- pri Reifeissnu in Unicreditu, samo tudi tam si omejen z višino,obrestna mera je bila kljub temu višja kot pri Sparkasse. To je bilo v letu 2010, ko je bila sicer kriza, vendar tako hudega kreditnega krča kot je konec 2011, ni bilo. Kako je danes v teh bankah ne vem.

II.) IZBIRA NAČINA GRADNJE:
O lesenih ponudnikih sem že pisal, v glavnem so vsi zelo prijazni pri dajanju informacij, kako je pri izvedbi a teh izkušenj nimam. Varianta je še stiroporna modularna gradnja, kjer sem imel super iskušnjo z varčno gradnjo (info@varcna-gradnja.si), saj se je Nataša močno potrudila z vsem, čerpav na koncu nisem nič kupil od nje, jo pa danes včasih kaj vprašam, ker o pasivi nekaj ve. Če bi delal z Wolfom/Isoteqom/Isorastom/ bi zagotovo izbral njo. Se je pa zgodba z vsemi temi uvozniki zapletla in ne vem, kdo je sedaj uvoznik.  O Arhemu (info@arhem.si) sem že povedal, da je bila izkušnja preveč vsiljiva, saj ne maram prodajlcev, ki me napadejo še 3 stvarmi, za katere nisem vprašal. Glede na to, da je tu blog o gradnji zidane hiše pa sta bila pri meni možni izbiri 2:

Porothem (dryfix):
Prednosti: Vrhunska izolativnost, enostavna in hitra zidava, sploh v primeru uporabe stiropornih vogalnikov.
Slabosti:  Višja cena (deloma upravičena, ni pa primerjave, ker ni konkurence), v 2011 slabe palete in posledično lom zidakov (čeprav so vse zlomljene refundirali), ozek nabor stiropornih vogalnikov, saj je največja debelina betonske sredice 20cm (večini sicer zadostuje, nam pa ni). Prav tako čakamo stiroporne preklade- podobne kot so pri stiroporno-modularni gradnji, ki bi poenostavile vgradnjo in preprečilo kar nekaj telovadbe pri reševanju toplotnih mostov pri žaluzijah. Poliuretansko lepilo je kemično nepremišljen element - ima nizko tališče (požar?), poleg tega poliuretani z leti konstantno razpadajo na osnovne gradnike - izocianate, ki predstavljajo tveganje za zdravje saj povzročajo kronična obolenja dihal, odvisno od tipa pa so v skupini 2B ali 3 rakotvornosti..

Druge možnosti izbire:
GoMax (goriške opekarne): druga, čisto ok možnost tudi za pasivne hiše, saj se na koncu izkaže, da je opeka bolj kot ne samo polnilo in akumulator.
Prednosti (pred Porothermom): Cena (niso pa zidaki zelo obremenjujoč del končnega proračuna)
Prednosti (pred ostalimi zidaki):  Velik zidak (0,5m dolžine), na pero in utor (brez vertikalnih fug) in zato hitra zidava. Zelo dobro toplotno izolativen za klasično opeko. Izjemno trd in obstojen zidak.
Slabosti:  Malenkost počasnejša gradnja kot z Dryfixom če so v igri klasične opažene betonske vertikale in kar precej počasnejša, če uporabljamo stiroporne vogalnike pri Dryfixu (na oko bi rekel, da se ena povprečno velika etaža z Dryfixom  (in stiropor vogalniki) postavi v 2 dneh, pri Dryfix-klasičnem opaženju v 3-4 dneh,  pri GoMaxu pa v 5-7 dneh. Toplotni mostovi na stikih z malto so pri debelinah toplotne izolacije fasad 20+ cm, v praksi neobstoječi. Če bi bila goMax opeka brušena, da bi se joda lo zidati s tankim slojem lepila, bi bila to zmagovalana kombinacija.

Brušena opeka KM Beta: Celo bolj izolativen zidak od Wienerbergerjevega, vendar po precej nižji ceni. Prednosti: cena. Slabosti: Uvoznik v SLoveniji je precej neodziven, opekarna uporablja zastarelo tehnologijo, precej zidakov je z razpokami, ki pa še vedno zadostujejo zahtevam za tlačno trdnost.

Brušena opeka HELUZ: Ravno tako češka opekarna, ki pa je za razliko od KM bete kot avtomobilska proizvodnja linija, tudi zmogljivosti tovarne so neprimerljivo večje. Tlačna trdnost enaka wienerbergerjevi, gostota nekaj večja, izolativnost pa malenkost manjša.Vse v tovarni je avtomatizirano, za celotno prizvodno linijo skrbi nekaj delavcev. Prednost: cena - kubik opeke je okrog 80€, natančnost izdelave, možnost praktično kakršnegakoli drugega opečnega izdelka istega podjetja (stropovi, preklade, venci...) Slabosti: Slabše izolativna od Dryfixa, a opeka je v ovoju zanemarljiv faktor izolativnosti.
Opomba 2015: Zaradi najboljšega  razmerja med ceno in kakovostjo, je opeka uporabljena v projektih podjetja Masivna Pasivna, ki pa je hkrati tudi uvoznik za Slovenijo (pri njih je možno kupiti samo opeko).

Apnneno Silikatna opeka - Sendwix, Km Beta: Prednosti: odličen toplotni akumulator, ne vpija vlage (lahko grajene tudi podkletene etaže, poplave mu ne pridejo do živega), po sredini zidaka so vertikalno postavljene odprtine (različnih premerov), v katere lahko vgradimo kanalizacijske vode, vodovodno inštalacijo, električno inštalacijo in je zrakotesnost tako mala malica. Verjetno najboljša izbira. V Nemčiji večina pasivnih hiš zgrajenih s tem materialom. Drugih apneno silikatnih izdelkov v Sloveniji skoraj ni dobiti. Xella sicer v tujini ima v programu tudi ta zidak, v Sloveniji pa ne. Slabost: Uvoznik v sloveniji je enak kot za KM Beto zidake. V programu nimajo zidaka širine 20cm, ki je minimalna zahteva za notranje nosilne zidove na potresnih območjih Slovenije, tako da je treba stene narediti s 24cm. Je nekaj dražji zidak, sploh tisti od Xelle.

III.) ZIDARJI:

Naši zidarji: 
Prednosti: Kot sem že rekel, jim mirno dam eno kopijo ključa :) Kljub zahtevnosti projekta vse naredili hitro, zanesljivo, po načrtih in to brez vprašanj v slogu - ''pa daj no, 6 ton železja imaš v temeljni plošči, a si nor? Daj bomo pol ven zmetali!'' :). Če smo se nekaj dogovorili, je tako tudi bilo. Ker jih je od 5 do 9 so včasih delali tako hitro, da jim je še kamera komaj sledila, kaj šele investitor :) Ne glede na izpiljen načrt so se pojavljale dileme z izvedbo detajlov - fino je, ker že kar nekaj vejo o pasivnih hišah in so super svetovalci. Cena- so med ugodnejšimi (seveda ni za investitorja nikoli dovolj poceni :)), pa še ugodnosti se večajo, če naredijo več stvari, kar je tudi prav. Z leti "slave" so dvignili ceno, tako da mi veliko investitorjev pove, da niso več med najugodnejšimi.
Slabosti:  So pravzaprav dlakocepske in logične - včasih smo se razumeli narobe in smo morali popravljat, za kar niso krivi samo oni. Deloma jih unese tudi hitrost in je potem kakšna stvar narejena preden je dogovorjena :) Ampak ker so delali po načrtu, to večinoma ni bil problem. Ker so očitno vse bolj zaželjeni, se podaljšuje čas, ko pridem ponovno na vrsto (ker logično ne delajo samo pri meni).
Opomba 2013: v 2012 so se pritoževali določeni investitorji, da preveč hitijo in da so postali površni. V 2013 so si nakopali manj projektov in izvedba se je spet poboljšala...


IV.) NABAVA MATERIALA:


Zidaki: 
Splača se pozanimat med različnimi prodajalci, saj so cene precej različne. Mi smo zidake vzeli pri Sam domžale, ostal gradbeni material pa v Mixu in SBS (Top dom), ker se je možno zmenit za največji popust. Sploh Mix se je izkazal z dobrimi popusti, ker sem naročal močno količinsko, če se je le dalo. Pa še vse dostavijo zastonj (vsaj naš na Ponikvah). Na Wienerbergerju jim sicer ne bo všeč tole kar sem napisal, vendar pišite jim, če bi želeli, da vaša hiša postane njihova vzorčna in s tem se obvežete za dan odprtih vrat - če to še delajo...popust sicer ni bogve kaj, nekaj pa je. Uvoznik za KM Beta zidake je podjetje Geopipe iz zasavja, Uvoznik za Heluz pa Masivna Pasivna.

Armatura: Terra RB s škofljice je bila najugodnejša tako po ceni kot tudi po možnostih dobave. Če ni denarja, se lahko npr. pri njih naroči stremena in potem sam vežeš armaturo. Razlika med najdražjim ponudnikom  (moram vprašat zidarja, kdo je že rekel, da je bil) in Terro je bila za celo hišo 6000€. Isto železje! Terra je bila vmes v stečajnem postopku, tako da je za preverit, če še živijo, a glede na to, da pošiljajo letake na dom, verjetno ja.

Izolacija Neopor:  Ponovno Mix - so cenejši kot Fragmatova industrijska prodajalna :)
Ogrevalne naprave: Za TČ je verjetno najboljša izbira E2E (Daiken), ker imajo pač eno najboljših/najnaprednejših (tudi ekološko) TČ na trgu, E2e pa ima tudi odlično poslovno komunikacijo (so neumorno odgovarjali na moja vprašanja). Za kamine je bil dolgo časa Agni pravzaprav edina izbira, so pa za NH in PH idealni akumulacijski kamini tipa Tulikivi oz Nannauuni, ki jih brez težav najdete na spletu. Taki kamini preprečijo udar toplote kurjenja, sevajo prijetno lahko tudi 2 dni (odvisno od mase), so brez kovinskih delov (razen vrat) in zrakotesni. Možno je izvesti tudi vodni izmenjevalec, vendar je to po moje smiselno le, če gre za navezo zalogovnik in sončni kolektorji.

Zalogovnik za pelete: Agni ponuja eno avstrijsko zadevo, ki je bila do sedaj edina izbira za zalogovnik izven hiše, vendar je cena 7500€. Mi smo obudili ''opuščeni'' program Roto Energy in celotno reč, v kombinaciji s Krtom firme Unit, skombinirali za okrog 5000€ (bo sledila objava, ko mi z Rota pridejo navrtat luknje za sesalni sistem) Unit je propadel, Roto, pa tudi ni kaj dosti delal na razvoju zalogovnika pelet, tako da je izbira bolj borna. Mi smo se z zalogovnikom opekli, ker je nedodelan in se je bolje prej pozanimati kaj imajo sedaj na voljo. Za odisejado lahko preberete post zalogovnik roto.

Keramika: Zna biti 'svinjsko' draga. Ne spregledati trgovine kot je Mercator - vem, tudi jaz sem rekel, da opreme za hišo ne bom kupoval pri nekom, ki ponuja tudi banane in mleko, pa vendar. Ker so veliki, nabavljajo v večjih količinah in imajo pri sebi tudi bolj cenjene keramične znamke (ki se jih da dobiti za do 30% ceneje, kot v salonih v raznih diamantnih, kristalnih stavbah). Teh salonov je kot gob po dežju, vse na enem mestu ima v Ljubljani npr. Tapro. Mi smo nabavljali v salonu Kering na Viču, vendar nikoli več - problem pri njih je dolga nabavna doba in njihovo nespametno načrtovanje. Mi smo imeli odličen načrt s praktično preštetimi ploščicami, pa nam je prodajalec prodal 4m bordur  in 3m2 stenskih in 2m2 talnih ploščic preveč. Ki jih ne vzamejo nazaj!!!

Kopalniška oprema:  Ne pozabit na industrijsko prodajalno našega najbolj znanega proizvajalca Kolpasan-a. Res je vožnja do Metlike precej dolga, samo mi smo dobili eno banjo s 2mm prasko na delu, ki pride vzidan, za 90€, ta drugo pa za 100€. Velikosti 190x90 in 180x80 :) Poleg tega smo WC-je in bideje kupili 30% ceneje kot v Ljubljanskih salonih (smo iskali točno določen model, zato lahko primerjam). Vse dostavijo zastonj.
Armature in inštalacije:  Jaz sem hotel kvaliteto po ne 'zvezdniških' cenah Hangrohe-ja in sem našel prodajalno SaniProjekt (http://www.kopalnice-prodaja.si/) v Stožicah oz sedaj na Celovški. Imajo kvalitetno in cenovno bistveno ugodnejšo izbiro armatur proizvajalca Paffoni (sicer tudi Grohe, HGrohe ..., samo kot sem rekel raje kupim podobno kvaliteto za manj), še največje razlike so pri kompletih za tuš, ki pri HGrohe-ju hitro pridejo do 1000€. Dobre cene in veliko izbiro ponudijo tudi v trgovini Vistra v domžalah, zlasti kanalete za ''Walk in'' Tuš.

Radiatorji: Mogoče malo off topic, ker večina hiš danes daje talno, a vendar...Jaz sem po prvih razposlanih predračunih že skoraj obupal, saj so mi naračunali krepko več kot 5000€ in to za klasične Koradote. No pa sem pisal na Češko v firmo. Če jih kupim pri njih, je cena 3000€. Ne boste verjeli, jih dostavijo v Slovenijo. Cena 33€!!!! In meni je uvoznik iz primorske dejal, da se mu ne splača uvozit ''posebnih'' lepih radiatorjev serije koratherm!! Da bi ga kar okrog ušes. Za 33€. Bom pa sporočil kako se bo izšlo. Lahko da bodo radiatorji za v smeti :) Čeprav dvomim, ker sem večino stvari preveril.
Opomba 2015: Radiatorji delujejo tako kot morajo, brez težav.


Za prvo polovico bo kar OK, več o električarjih, krovcih, vodovodarjih, in ostalih za zaključna gradbena dela, pa kmalu. Ko sem vse tole prebral še enkrat, se sliši kot reklama za vse tele ljudi, samo vam zagotavljam, da z nobenim od njih nimam nobene pogodbe. So samo moje ugotovitve in izkušnje, lahko da je danes povsem drugače.

Pa še to. Naš zidar se kar reži, ko mu omenim, da se da dobiti popust. Ne vem, zakaj je ljudem tako težko vprašati za popust, saj beseda ni konj in večinoma se izide. Kamen na kamen.....hiška.


torek, 08. november 2011

Centralni sesalni sistem

Že pred časom obljubljena objava, ki je končno dobila svoje mesto je centralni sesalni sistem. V Sloveniji se pravzaprav delimo na take, ki to poznajo že kašnih 20 let in nikoli več ne bi pristali na klasične sesalnike, ter takšne, ki smo do nedavnega naokrog preganjali male požrešne škatle in so se nam zdeli centralni sistemi ''prešvoh'' :) Vsaj takšen občutek, sem dobil jaz, ko sem malo prečesal mojo žlahto. In moram priznat, da smo mi bolj spadali v tisto drugo skupino. Smo živi muzej za Vorwerk in imamo doma vse tri modele najbolj slavnega sesalca, ki je tako dober, da se ga še v trgovinah ne da kupiti :) Moram priznati, da smo na račun hvale Vorwerku  bili tudi mi odklonilni do novega eksperimentiranja (nekaj te hvale je tudi upravičene, saj je odličnost ugotovila tudi zveza potrošnikov tistih nekaj x-najst let nazaj, ko so sesalec edinkrat primerjali z ostalimi). Konec koncev je prah nekaj, kar nas bo ubilo, če poslušamo dohtarje alergologe. Ven s prahom, zavesami, preprogami in Vorwerk je baje za to (poleg kakšnega Kirby-ja in drugih avtomob...pardon sesalcev) idealen, najboljši, bla, bla, bla :) Kot sem rekel, smo nekaj časa to verjeli, pa ne vem, ali na trgu ni bilo alternative ali je bila tako slaba.





Ampak več kot se naučiš, bolj si pameten pravijo :). Jaz sem tole zgruntal tekom študija. Čedalje bolj sem ugotavljal, da so tile uber sesalci pravzaprav ....skoraj natega :) Namreč - delci, ki delajo težave v človeških dihalih (ti so najpogostejše vstopno mesto dražečih alergenov), so zeeelo majhni, torej rabimo v sesalcih mikronske filtre, da to prefiltrirajo. In to imajo, bravo. Je pa še ena resnica. Delci, ki povzročajo inhalacijske alergije so pogosto prilepljeni na večje delce svinjarije, dlak, prahu, ki pa niso nujno tako majhni in če dobro pomisliš, je rešitev, v preprečevanju vdihavanja drobnih alergenov, čiščenje teh nosilcev drobnih delcev, po domače ''saj skoz pucam''! Skratka tele dohtarji vseeno nekaj vedo, ven z zavesami in preprogrami.....no, no, kar počasi! Kako pa sploh pridejo tile veliki delci v zrak  - S SESANJEM. Ja res je, sesanje je rešitev in problem hkrati. Hepa filtri v sesalcih so tako dobri, da pravzaprav vreče zadržijo v sebi vse, tudi čisto mikronske, kaj šele večje prašne delce. Problem so motorji tehle zverin. Ko se s sesalcem peljemo naokoli od motorja veselo piha, celo tako močno, da odpihne liste s klubske mizice v dnevni sobi, močno premika zavese ipd. Če k temu dodamo še radiatorski temperaturni režim 90/60°C, ki ustvarja konvekcijske tokove tudi takrat, ko sesalec ni prižgan, dobimo pravzaprav stanje, ko imamo v zraku vseskozi krožeči prah. Talno gretje je premikanje prahu zaradi dvigovanja toplote izničilo (ker če dviguje prah, je temperatura bistveno previsoka), mlačni radiatorji v režimu 55/40 ali manj, pa prav tako ne dvigujejo prahu. Vzrok za krožeči prah v pasivni ali nizkoenergijski hiši, je pravzaprav ta presneti pihajoči sesalec. Zakaj pa ne bi pogledali alternativ? CSS oz centralni sesalni sitem je edina resna.


Že po dobre pol ure googlanja sem ugotovil, da je v Sloveniji pravzaprav stanje takšno - imamo stare uveljavljene firme, ki so na trgu že 25, 30 let in na njihovih straneh najdeš marsikaj koristnega. Imaš pa tudi novejša podjetja, ki so zaslutila svojih 5min priložnosti, da bi s cenejšo ponudbo odvzela kakšen kos pogače ta velikim, kar pravzaprav ni nič narobe. Vsi pa tako ali tako prodajajo materiale kanadskih in ameriških proizvajalcev, redki so (sem našel samo enega), ki prodajajo evropske sisteme. In sem se odpravil na izvor - podjetje Vacsi je bilo znano v ''mojih'' domačih koncih in verjetno so eni najstarejših, skoraj zagotovo pa so eden največjih na trgu, saj poleg sesalnikov za hiše, prodajajo prodajajo tudi industrijske sesalce in ostalo ''vesoljsko'' tehnologijo. Prijetno je bilo kramljati po e-mailu z njimi in precej sem se naučil. Drugi od katerih sem dobil veliko informacij, pa so podjetje Arhitekta iz Celja, ki so na trgu nekaj manj let, še vedno pa spadajo med staroselce. G. Šrot (ne vem če je kaj v žlahti z Boškom :)) je tudi prijazno odgovarjal na moja utrujajoča vprašanja in na koncu se je celo izkazalo, da bodo oni tisti, ki bodo opremljali našo hišo. In to z evropskim proizvajalcem AERTECNICA. Ampak lepo po vrsti. Moje ugotovitve glede potrebnih sestavin sistema so:


Razvodni sistem cevi (po stenah):
Po hiši je potrebno speljat pvc cevi (in zraven električni kabel!!) od centralne sesalne enote, pa do posameznih vtičnic. Cevi naj bi bile antistatične, veliko samograditeljev pa poznam, ki je vgradilo navadne kanalizacijske (sive) pvc cevi in nimajo nobenih težav. Cevi so premera od 40 do 75mm - prazaprav je vseeno, ker imajo vsi proizvajalci enak premer zidnih vtičnic. No ni čisto vseeno, ker so fizikalne zakonitosti premikanja zraka v večjih ceveh drugačne, kot v manjših, ampak hotel sem reči, da vse te vtičnice pašejo na različne premere. Eni opremljevalci delajo s takšnimi, drugi z drugačnimi premeri. POZOR 90°kolena so dovoljena samo pri zidni vtičnici, vsi ostali zavoji morajo biti sestavljanka 45° zaradi preprečitve zamašitve. Cena deviškega, antistatičnega pvc je oderuška, pika! Pa naj se izgovarjajo na karkoli hočejo.


vir: http://www.centralvacuumplanet.com



Zidne vtičnice:
So tisto, kar v prostoru vidimo od celotnega sistema. Pridejo v različnih dizajnih in barvah, lahko se jih uskladi z ostalimi okvirčki. Št. vtičnic je odvisno od dolžine sesalne cevi. Ponavadi se jih namesti na strateške točke po hiši, tako da s cevjo potem dosežemo vse kote. Nikakor pa ni potrebe po tem, da bi jih tlačili kar v vsako sobo. Posebne vtičnice so lahko za v garderobo na tla ali pa v kuhinjski predal, kjer jih imenujejo ''smetišnica''. Se pravi, ko pridejo gostje, samo pometeš umazanijo s čevljev do zidne reže pri tleh, ali pa v kuhinji drobtine v predal in voila, čisto! 
vir (vse slike): http://www.centralvacuumplanet.com  Tele so sicer grde, ampak za predstavo bo kar ok.






Sesalna cev s krtačo:
Je pa podobna reč kot pri sesalcu, samo da je daljša - povprečno od 4 do 7m, se pa dobijo narezane na mero in si lahko omislimo tudi 33,3cm, ali pa 15m dolgo, če nam paše, čeprav, kdo bo to zvijal in premikal.....naj bo raje krajša, nekje do 7m. No Vacsi in Arhitekta (Aertecnica) prodaja tudi sistem skrite cevi (Hide a hose), kjer je malo posebna vtičnica, ki sesalno cev potegne v zidno inštalacijo in nam je ni treba prenašat. Super, a ne? No, ne toliko super je cena...600€ pri vacsi-ju in preko 900€ pri arhitekti in to samo za cev z vtičnico. Pa malo me skrbi, kaj narediš, če se sistem skrivanja pokvari in cev noče ven, ampak to je verjetno bolj predsodek. Krtače na kocu so lahko navedne, dizajnerske, za preproge, za avtomobile...če imaš € dobiš vse. Za v kuhinjo ali garderobo / kamin, lahko dobiš posebno samonavijalno kaseto, ki jo eni prodajajo kot Vroom. Je pa v bistvu cev navita na vzmet in jo hitro razviješ in pospraviš. Cena okrog 300€.  Aja, pa še to. Eni sistemi so narejeni tako, da se vklopijo takoj ko vtakneš sesalno cev v vtičnico, drugi pa imajo  na držalih gumb, ki ga pritisneš, ko želiš pričeti.
vir : http://www.centralvacuumplanet.com/products/attachment_kits.htm




Sesalna enota:
suha enota - vir www.Aertecnica.si
Tu sem največ kompliciral, ker me je bilo strah premale moči :) Izbira je precejšnja, že ponudnikov je mali milijon. Ni pa važno kdo ti je delal cevno razpeljavo, lahko jo kupiš v baumaxu, pa gor priključiš najbolj uber mašino priznanega proizvajalca, ker vse ''paše''. Delijo se po številu elektromotorjev (eno in dvomotorne), po moči (ta se objektivno meri v mm vodnega stolpca podtlaka ali pa v zračnih watih) in po načinu shranjevanja smeti. Vacsi prodaja model za kombinirano mokro in suho čiščenje, kar v praksi pomeni, da lahko z njim posesamo tudi malo poplavo v kopalnici, ki jo zakuhajo naši najmlajši. Smeti (tako suhe kot mokre) se ob vstopu v posodo sperejo z vodo in odplaknejo v kanalizacijo. Seveda je to zelo praktično. Malo manj praktično je, če tako kot pri nas vsake kvatre enkrat slišiš - aaaaaaaaaa, kaj sem posesal, prstan, ne baterijo, ne zlato verižico od prababice.....:) No če imamo vrečo lahko to dobimo nazaj, že imamo mokrsuhi model, pa to najdejo nekje na rešetkah čistilne naprave :) 




mokro suha enota, vir: www.vacsi.si





Aja, še to - fino bi bilo, če bi se ljudje, ki dajejo usmeritve glede pasivne gradnje zmenili, kaj je pravzaprav z izpustom CSS v pasivni hiši. En sesalec prečrpa nekje 200-400m3 zraka / h in to seveda na plano in s tem moti bilanco rekuperatorja in pozimi oddaja nepotrebno toploto. Teoretično je izpust možno speljati v rekuperator, praktično, pa so mi to odsvetovali vsi pomembnejši proizvajalci. Ostaja možnost, da izpust speljemo nazaj v hišo, samo kaj se pri tem zgodi z dvigovanjem zračnih mas, ne ve nihče. Baje naj se držim preverjenih metod. Preverjenih kje, v 10litrskih hišah? :) POPRAVEK 12.11.2011 - Baje novejše sesalne enote ne vodijo več zraka izven hiše, ampak je izpust v prostor, kjer je postavljena centralna enota. Končno, hvalabogu! Kot sem rekel je zrak tako ''uber'' prečiščen in je vse kar imamo od tega dodatna toplota od motorja sesalca - pozimi zaželjen, poleti pa niti ne, efekt. Zato pa mora biti po mojem mnenju centralna enota v kakšnem servisnem, vendar ne premajhnem prostoru. Ne premajhnem rečem zaradi tega, da se izpihan zrak enostavno prerazporedi nazaj po hiši, motnja bilance zraka se namreč manj pozna v večjem prostoru, kot v kakšni garderobni niši. Ampak če ne gre drugače...


Pa še to, zadnjič :) Cene inštalacij za povprečno veliko hišo so nekje okrog 500-800€ (pri hide a hose še + 600€ za vsako cev/etažo), če ti delajo ''profesionalci'' oz nekje pol manj, če delaš sam. Cena sesalnih enot je nabolj različna, ker so tako različne po moči in proizvajalcih, ampak da se jo dobiti od 300 do 1500€. Kako je z muziko in denarjem, ne vem. Cene sesalnih cevi in krtač so od 100 do 400€ odvisno od dolžine cevi in seta krtač.



torek, 01. november 2011

Od temeljev do strehe

Da bo svojo prisotnost upravičila tudi kamera, ki je ves čas pridno beležila vsak korak, sem končno uspel sortirati posnetke in narediti video gradnje od temeljev do strehe. Če ne bi pisal bloga, se tega zagotovo ne bi šel, bo pa tole prijeten spomin čez x let. Z glasbeno podlago je pa tako, da se na internetu najde kup zastonjskih pesmi, ki jih lahko vkomponiramo v takšne domače posnetke, samo pri nas sta naša najmlajša nadebudneža navijala za pesmico, ki je nato resnično končala v verziji, ki je pred vami. Pa sta tudi onadva nekaj odločila :) Uporabo pesmi je seveda odobrila tudi Romana Kranjčan, za kar se ji iskreno zahvaljujem - upam, da ne bo preveč jezna, ker sem jo moral malo prilagoditi dolžini filma :)

Zaenkrat toliko, ko bomo vseljeni pa prilepim še kakšno slikco........HEC! Bom še prej kaj napisal ;)