nedelja, 31. julij 2011

Drenaža in zasutje vkopanih delov

Prav pri teh dveh opravilih se v Sloveniji ravnamo po načinu ''100 ljudi, 100 čudi''. Od tega, da se nekaterim ne zdi potrebno odvodnjavati odvečne vode, do takih, ki sicer dajo v zemljo drenažno cev, pa jo potem zasujejo z zemljo. Še najbolj pogost način je drenažna cev, nanjo pesek in nanj zemlja. Res pa je, da vseeno vse več mojstrovalcev ve, da zemlje ne gre kar dajati na pesek, prodni pesek oz po domače ''rizl'', ker z leti zemlja poje ves rizl in seveda zamaši luknjice v drenažnih ceveh. In tako se je uveljavil način z ovitjem v geotektil, ki prepreči spiranje zemlje v drenažno nasutje in zadeva načeloma garantira neprekinjeno delovanje celotno življenjsko dobo geotekstila, ki naj bi bila krepko več kot 50 let, nekateri pravijo tudi več kot 100. Saj sama voda ob vkopani steni ni prav pretirano nevarna, če seveda ne pritiska na najbolj spodnji del, kjer je hidroizolacija varjena ena na drugo in ob predpostavki, da je hidroizolater svoje delo opravil natančno. Pri varianti s podložnim betonom je možno narediti drenažo kot na sliki 1, vendar je to bolj primer za kakšna glinena tla, kjer z betonom okrog drenažne cevi zaščitimo sloj hidroizolacije, ki je najbolj občutljiv. Če tla prepuščajo vodo, potem je takšna izvedba po moji (nestrokovni) oceni nesmiselna in draga. V tem primeru se bolje izkaže klasična drenaža -rumena cev na tla, čez njo pa ''rizl'', nameščena naj bi bila v jarek ob podložnem betonu. Mi smo v predelu zadnje stene in tam kjer so zbiralniki deževnice dali dve cevi - eno v jarek in eno ob steno, na podložni beton. Čisto preventivni ukrep - hiša je namreč na dnu pobočja, že med gradnjo smo videli, da je voda z leti izkopala precejšnje utore in dodaten strošek za še eno cev je bil okrog 20€. Pri ''štirnah'' pa je ravno tako za vsak slučaj dodana cev za lažje odvodnjavanje v primeru poškodb cistern. Debelina nasutja prodca je različna, eni dajejo ravno toliko, da so pokrite cevi, eni pa 2m :) Mi smo se odločili za eno srednjo pot okrog 60cm.


slika 1: shema drenaže z betonsko oblogo drenažne cevi - ne, ni statik risal tega prereza :)


Pri nas smo se raje odločili za klasično izvedbo s prepustnostjo tekočine :) Dodatna cev  je  levo pri  ''štirnah''  in na desni sliki za zadnjo steno hiše. Vse drenažne cevi vodijo v tisto slavno jamo, preko umirjenega dotoka, da me ne bo skrbelo kako vsa ta deroča voda povečuje luknjo :) Iz enakega razloga je preliv zalogovnika deževnice je speljan  stran, v ponikalnico in ne v jamo. Osnovna logika je bila, da je vsa ta voda že prej končala v jami in sedaj ne bo nič drugače.




Geotekstil je torej obvezna sestavina, če nočemo, da zemlja vse zamaši in izniči drenažno podlago. Najbolj se splača zapeljati do industrijske prodajalne Filca iz Mengša (oz. izven osrednje Slovenije do podobnih tovarn), kjer ga lahko kupimo kar precej ceneje (Jaz sem dal za dve bali - približno 290m2 - 40€). Položi se ga tako, da objema ''banjico'' za drenažno cev - ne ovijat drenažnih cevi - skratka naredimo en tak U kanal v katerega položimo cev, nanjo zasujemo ''rizl'' in nato zgoraj na preklop zagrnemo filc (kot na sliki spodaj). Umetnost pa je  filc obdražati na mestu, da ga bagerist, ko zasipa s 3m višine, ne  zasuje popolnoma. Zato so na vseh slikcah lesene palčke, ki so držale filc na svojem mestu. Uspešno.

Prerez končne izvedbe - drenažna cev obdana z ''rizlem'' in geotekstilom, na njo pa zasipni material.



Ko je bagerist (sicer neverjetno nežno) usul kamenje smo vsi držali pesti , da bi filc ostal na svojem mestu. Na srečo je. Za super učinkovito se je izkazala tudi navadna folija, ki sem jo sicer, na začetku gradnje, namestil za preprečevanje spiranja zemlje in kamnnov v gradbeno jamo. Tale zasipna vloga je bila čisto nepričakovana, rizl pa je zato ostal čist, brez primesi zemlje, ki bi se sicer usula z njim po pobočju.

Sedaj čakamo vrnitev dopustniških zidarjev.

Toplotna izolacija vkopanih delov

Kar nekaj časa je minilo od zadnje objave...malo nas dajejo dopusti (izvajalcev, ne nas :)), malo bolezni otrok, malo obilica dela. Vendar se je kar nekaj vmes premaknilo.
Po hidroizolaterju pride na vrsto priprava drenaže in toplotna obloga vkopanih delov kleti. Ker pametni Izvajalci vedo, da se s toplotno oblogo razdalje v luknji precej zmanjšajo, je pred tem treba postoriti še vsa dela, ki zahtevajo svoj prostor, v mojem primeru krepko čistilno akcijo in povrnitev naravi kar je njenega :) Eni zagovarjajo, da naj ves gradbeni material kar ostane v zemlji, saj ga tako nihče ne bo odkrival, vendar smo si tu različni. Pri nas v zasutju ne bo kupov železja in PVC folij, ker se mi to zdi skrajno potrošniško. Po enem obhodu hiše sem nabral za 30kg kovinskih palic, ki se lepo kopičijo na posebnem kupu, če ne drugega jih bodo dobili lokalni ''zbiralci železja'' :) Vsi materiali, ki niso zemlja ali pesek, potencialno vplivajo na odvodnjavanje, kar po osnovni zdravi pameti, ne spada v gradbeno jamo. No ko smo že pri odvodnjavanju- kot sem omenil, smo na kraških tleh, kjer vse ponika, vendar... :) Zidarji so podložni beton ulili do skalnate stene in tako ustvarili banjico. Meni se vseeno zdi bolj pametno, da je drenaža samo za vsak slučaj, če narava ne more pogoltniti vsega, kar jo zadane, ne pa da je tam glavni rešitelj naših kletnih prostorov pred vlago. In tako smo ''odštemali'' ves podložni beton 10cm naprej od stika vertikalne in horizontalne HI. Ob hiši je tako nastal lep drenažni jarek.

Takole izgleda ena tipična gradbiščna okolica (levo) in kasneje po odstranitvi vsega kar ne spada tja (desno).


Ves odvečni beton smo najprej razbili, nato pobrali in na koncu skrbno odstranili še nasuto zemljo in preostale gradbene smeti, tako da vode  nič več ne ustavlja pri njeni poti navzdol. Drenaža bo v tem primeru za vsak slučaj.



Končni izdelek je pa kot iz učbenika (gradbenega/geografskega)


TOPLOTNA OBLOGA
 Za pasivne hiše je kletna etaža precej neobičajna in še sedaj nisem čisto prepričan, če phpp izračun upošteva dejstvo, da podzemna stena nikoli ne bo videla temperatur pod ničlo. Kakorkoli, po PHPP smo morali zagotoviti enih 18cm izolacije in smo seveda malo ''hvatali krivine''. XPS je super izbira za temeljno ploščo, je pa vprašljiva smotrnost investicije pri vkopanih stenah. Ja, vem voda, pa pritisk zemljine.... Pa poglejmo situacijo pri nas - voda vsa ponikne, zemljina pa...kakšna zemljina že? Skale! Te pa nekako nimajo tendence k premikanju in stiskanju zadnje stene. Če pa se to že bo zgodilo, ''napačno'' izbrana toplotna izolacija ne bo naš največji problem. Cena XPS-a je malenkost višja, se pa vseeno zamisliš, a je to sploh smiselno. In tudi arhitekti si niso enotni - eni pravijo, da je EPS dovolj, drugi dajejo trši EPS, eni prisegajo na XPS. Me prav zanima kaj jih učijo na faksu. Mi smo v vsakem primeru zaradi znižanja stroškov naredili sendvič (od znotraj navzven) knauf/6cm Neoporja (lažje inštalacije)/25cm betonski zidak/12cm zunanje izolacije z lambdo 0,035W/mK.
Kaj torej dati navzven? Možnosti so po moje samo 2 (vse cene so za debelino 12cm)
1. Najbolj klasična izbira -XPS - tlačno izjemno trden (300kPa), cena z vsemi možnimi popusti je nekje 15,13€/m2 (+ddv). Lambdo ima sicer certificirano 0,035, čeprav moram priznati, da me še vedno čudi, kako jo možno to  doseči glede na različno strukturo izolativnega materiala od npr Eps-a. Kakorkoli, na ekoskladu vzamejo 0,035W/mK, kar je dobro.
2. Relativna novost - Termodur (Fragmat) - ki je ''obdelan'' EPS zaradi dodatkov odpornosti na prisotnost vlage, tlačne trdnosti 200 kPa in ceno s popusti 13,5€/m2 (+ddv). Lambda je 0,035W/mK. Skratka razlika v ceni je bila za našo hišo 250€. Pri termoduru sem se bal če ni premehek, pa kaj bo v vodi z njim, pa saj 250€ ni veliko.... a se vseeno odločil zanj. In izkušnja... super, pri naslednji hiši bom naredil enako :) Trden je več kot dovolj, saj se npr. udarci s pestjo ''poznajo'' enako kot pri XPS-su - skratka skoraj nič.

Dilema je bila še ali dati čepasto folijo ali ne. Termodur ima namreč radiatorju podobne utore za odvodnjavanje in ''mikrocirkulacijo'' in je deklarirano lahko v stiku z zemljino brez vmesnih slojev. Čeprav jaz na tole mikrocirkulacijo ne računam ne pri čepasti foliji, ne pri termodurju in je pomoje še ena marketinška raca. Funkcija folije je zaščita toplotne izolacije pred morebitnimi (beri zelo verjetnimi) skalami in konec koncev tudi pred vodo (če ostane cela), kar seveda izniči strah o neodpornosti termodurja na vodo. Bom pa seveda zelo znanstveno dal v vodni poskus dva kosa Termodurja - tam nekje do konca leta jih bom imel pod vodo in nato sledi ponovno tehtanje. Zakaj 2 kosa? Enega sem odrezal z vročo žico (beri zaprl ''pore'' s topljenjem), drugega odžagal z žago (beri obtolkel s skalo). Pa da vidimo če drži tale o vodni odpornosti :)
Skratka čepasto folijo bi dal tudi na XPS iz vseh prej naštetih razlogov. Cena je sicer 1,19€ (+ddv) za m2 in marsikdo tu obupa, vendar sem jaz posnel kako izgleda zasipanje s kamni, če je čepasta folija pravilno nameščena (s čepki navznoter, proti toplotni izolaciji in z gladko stranjo proti zemljini). Si ne predstavljam kaj bi se zgodilo s termodurjem (ali XPS-om), če bi se tele skale kotalile ob njima. Tudi če folija kje poči, je poškodba izolacije na njen račun bistveno manjša. V filmu izgledajo tele skale kot majhni kamenčki, naj vas ne zavede...Ta velike imajo okrog 100kg.




Termodur sem seveda s pomočniki lepil sam - Fragmat ima tudi PU lepilo Termifix, je pa primerno po moje katerokoli enokomponentno PU lepilo. Težava je namreč, ker se na bitumensko Hi težje lepi s klasičnim lepilom. Prva vrsta je kar zahtevna, ker še nisem videl ravnega podložnega betona, pa HI se na vsake 80cm križa in imaš izbokline, tako da nekje režeš, drugje podlagaš.  In če je  HI spodaj pravilno izvedena pod kotom 45°, je seveda vse plošče potrebno odrezati. Se se pa vložen trud splača, ker če je prva vrsta ok, je delo naprej smešno lahko. Po navodilih naneseš PU lepilo, zadevo pritisneš ob steno in kar stoji, po ene 5 minutah tudi kar krepko drži, čeprav za pravo trdnost velja počakati vsaj nekaj ur. Termodur pri nas ni položen čisto do vrha končne linije terena, ampak smo ga pol metra pod končnim terenom odrezali. Tam bomo dali debelejše Neocokl plošče, ki se bodo nadaljevale še pol metra nad nivo terena - vse skupaj za toplotno zaščito v območju zmrzali in za primere kakšne brce v fasado.

Enostavno nanašanje - prilepiš po navodilih/ jaz sem dodal še lepilo še na stranski rob med dve plošči, ker se lepo sprimeta in tudi zatesni morebitne ''nenatančnosti'' zaradi postrani terena/ in na koncu prilepiš ter poravnaš.

Prva vrsta mora biti čimbolj naravnost, da lahko potem naprej delaš preklope brez težav z višinami in stiki.

petek, 15. julij 2011

Hidroizolacija


Še eden izvajalec, ki si zasluži pohvalo. Vse prevečkrat sem na gradbiščih videl prežgane, večkrat dodane trakove, z razcvetelimi robovi in polno zračnimi žepi, trakove, ki jih lahko razslojiš z nežnim potegom z roko... Kar se gradnje tiče, imam nekako 3 glavne strahove - da se ob potresu kaj podre, da v vkopane dele vdre voda in da nam veter odnese streho. In če sem kje natančen in to zahtevam tudi od izvajalcev, je to tu (krovci kar pripravite se :)) Včeraj je hidroizolater delal brez moje prisotnosti in me je kar malo skrbelo kako bo. Vendar sem bil ob prihodu na gradbišče prijetno presenečen. Izjemno natančno varjenje, gladke ravne linije, brez 1 samega samcatega zračnega žepa, detajli narejeni z občutkom, rob vsakega traku stopljen ravno prav, da se naredi žvečilnemu gumiji podobna masa, ki zatesni tudi stranski spoj med trakovi.... ah poezija. No kako malo je potrebno, da sem srečen :) In vse to kljub temu, da imamo relativno malo prostora, da je višina za izoliranje 3,3m in da je tako kot vsepovsod, temperatura trenutno krepko čez 30°. In ja, hidroizolater si zasluži hvalo, ker je delo opravil vrhunsko. Pa si ga sploh nisem sam izbral, ampak je prišel v paketu z mojim zidarjem :) Včasih moraš imeti pa tudi nekaj sreče. Še nekaj fotk, da bo bolj jasno o čem govorim.

Tole me je čakalo ko sem prišel na parcelo. Ravne gladke linije, vse iz enega kosa in vzporedno.


Stik med dvema trakovoma na straneh zalepljen z robnim topljenjem  traku


Detajl vogala: ena stena do vogala, druga stena čez in zapognjen naprej. Kot iz učbenika.

Malo si je pa moral še greti, da ga ni zeblo :)


In vse to na majhnem prostoru... počasi navzgor in do konca.
Dopolnilo novembra 2011. Hidroizolater je po večtedenskem prigovarjanju le uspel priti na parcelo in zaključiti še vse nedokončane dele...skoraj. Ko bodo okna, pride še zadnjič. In se je spet izkazal, zlasti pri zajemu zraka prezračevalnih cevi, kjer sem mu močno ''olajšal'' delo, ko sem cevi postavil čisto skupaj :)

Pri vseh oknih in vratih do tal je potrebno skrbno zatesniti podzemne dele. Ker  varjenje in  les (še manj plastika), ne gredo najbolje skupaj je super rešitev Sica tesnilni trak. Je pa to skregano z ral montažo, ker bi moral biti zunanji trak navzven paroprepusten. Vendar hvala lepa, imam pa raje malo vlage v purpenu kot vodo v tlaku :)



Na preostalem delu je podaljšal HI dobih 30cm nad nivo zasutja.


Takole sem mu pripravil izziv. Zajem zraka je seveda pod nivojem terena in potem  bodo cevi zavile navzgor  in dobra 2 nad terenom bo zajemna rešetka. Nekako pa ne bi, da mi skozi to vstopno točko poleg zraka priteka še voda :)


Pa je naredil tole. Perfektno. (mimogrede, cevi sta začasno obrnjeni navzdol zaradi  zaščite)


torek, 12. julij 2011

Pritličje

Ne morem verjet kako hitra je gradnja s temle dryfiksom. Če ne bi bilo statika in njegovih vertikal in železja, bi imeli hišo pod streho v enem tednu :) Zrušila bi se pa tudi tako kmalu. Skratka nekaj slikic zidarjev in zidakov, ki do sedaj niso bili kaj dosti objavljeni, pa si to zaslužijo. Predvsem pa zato, ker sem bil res navdušen nad enostavnostjo in hitrostjo. Vse tole je bilo narejeno danes (zraven tega pa še do konca zaribana zunanja vkopana stena in prebarvana z ibitolom)

Evo, spalnica  in delovna soba sta že, kopalnica tudi....bo bolj minimalistično :)

Dnevna soba in kuhinja sta tudi končani. Naravnost, kjer je odprtina je ''okence'' na jug.

jah...ne vem, ne vem..... se mi zdi, da je na drugi strani okna 1mm nižje :) 


Drugače je pa res kot v reklami, namažeš in potem zlagaš kot po tekočem traku. 


Enim srečnežem gredo stvari s svetlobno hitrostjo....


Ta drugi pa.... no, recimo samo, da statik ni njihova najljubša oseba pri naši gradnji :)




ponedeljek, 11. julij 2011

Prva Plošča

Po nekaj pavze ponovno fotografije. Prva plošča je nared, čakamo hidroizolaterja in nato zasipamo. Še slikce za boljšo predstavo.

Kletna etaža je bila hitro pozidana, sledil je dolgotrajnejši del vezanja železja in  opaženja vertikal

Steber je bil kar izziv, vendar so ga lepo naredili

Po razopaženju je bila že boljša predstava


Stopnice so se nam zdele sprva malo ozke, vendar so odlične. Nizke, ritem je izjemno  mehak in tekoč.  Pod opažnikom na ovinku desno, je tik nad mrežami viden 8cm XPS, za preprečitev toplotnega mostu navzven


Da ne bo inšteleterje bolela glava, sem jim takole malo olajšal razbijanje. Glede na to koliko je bilo železja v plošči bi bili preboji kalvarija. In ja,  za vsak slučaj sem dal nekaj več ''stebričkov''


In še končni izdelek - kaj so bele lise? Po koncu betoniranja zidarji namešajo neko emulzijo, ki preprečuje izhlapevanje vode in s tem pokanje betona. Večino te po ene 10 urah razpade in jo z vodo takole ''nakupčkaš'' na sredini. Kljub temu, da baje zalivanje ni potrebno smo jo škropili, čeprav se je voda bolj kot ne odbijala od površine :) Nekaj pa očitno je na tej emulziji :)