ponedeljek, 27. junij 2011

Najlepša in barvno usklajena streha nad glavo

Ko prideš do izbire barvnih odtenkov si verjetno v drugi polovici gradnje, a ne? :) No, resno... tudi meni je pomembno, da na koncu hiša izgleda kot povezana celota in ne kot nekaj kar sem dobil na razprodaji (loteriji) in pač imam fluorescentno modro hišo, ker nihče drug (pri zdravi pameti) ni hotel kupiti tega odtenka in je znižan za 95% :) Naša barvna shema je bolj ali manj dorečena. Zaporedje odločitev v razmišljanjih v moji glavi je bilo približno takole: "Lesena prezračevana fasada, ker nam je to všeč. Les se najbolje kombinira s temnešimi odtenki, npr. sivo ali črno... samo tako temačnega izgleda pa ne bomo imeli.... Lahko pa damo npr. siva okna, RAL 7040.... ne, presvetlo, čeprav glede sonca, bi bilo bolje kot temnejši odtenki.... no, saj bodo žaluzije čez. Ok, RAL 7016, boljše!..... ni črna, je siva.....in paše na fasado....In okna so v tej barvi standardna (beri cenejša), pa žaluzije tudi.... Pa strešniki? Ja, odvisno od modela..... Ojoj, model.... milijon modelov!"  :)

Ja tako je pa v resnici. Na srečo so nam všeč ravni stršniki, ki bodo lepo zaokrožili modernejšo arhitekturo. In tu pa ni več milijon modelov. V osnovi izbiraš med: (vse cene so z 20% ddv in junija 2011)

Creaton Domino:
- 50 let garancije
- cena: okrog 21€/m2 (v akciji)
- slemensko prezračevanje preko zadnje linije strešnikov
- velikost ca. 437 x 257 mm
- povprečna poraba: 12,7 kos/m2




Walther Dachziegel Stylist:
- 50 let garancije
- cena: 13,44€/m2 (akcija)
- prezračevan slemenjak
- velikost: 41,5 x 26,5 cm
- povprečna poraba: 12,5kos / m2




Koramic Actua (Jungmeier)
- 30 let garancije
- cena: 17,36€ m2 (akcija)
- velikost: 47,5 x 28,5 cm
- povprečna poraba: 11 kos/m2




Erlus Linea
- 30 let garancije
- cena:  okrog 20€/m2 (akcija)
- sintran strešnik (žgan pri 1300°, baje bolj odporen na točo)
- prezračevan slemenjak
- velikost: 48,5 x 29 cm
- povprečna poraba: 10,5 kos/m2




Tondach Figaro
- 33 let garancije :) saj niso resni :)
-cena:  18,5€/m2 (s popustom)
- samo v sijaj sivi barvi ali črni mat
- velikost: 45,5 x 27cm
- povprečna poraba: 12 kos/m2







Odloči so kdor se more :)

Mi smo se odločili za Walther strešnik. Razlog - cena, garancija, prezračevani slemenjaki. Smo že v fazi, ko ugotavljamo da nam bo zmanjkalo denarja :) Bom pa sporočil kaj se bo zgodilo z njim, če bo kakšna toča ali kaj podobnega.
Opomba december 2011: Strešniki so natančno narejeni, čvrsti, težki, krovci so jih pohvalili, se tudi lepo pokrivajo. Kar se tiče pa cene - potrebno je vedeti, da so strešniki samo polovica glinenega stroška. Druga polovica so krajniki in slemenjaki, tako da ne primerjat samo cene na m2 ampak dajte izdelat komplet predračun. Šele potem je možna primerjava.

Streha nad glavo

Čeprev se zdi, da tale objava malo prehiteva, vendarle ni tako. Kljub temu, da smo ''šele'' v kletni etaži je seveda glavna dilema, kako zaključiti najbolj od tal oddaljene dele projekta, še kako prisotna.

Že v fazi načrtovanja smo se ''kregali'' ali beton ali celuloza. Kako to sploh lahko primerjamo? Preprosto - pokrov hiše se lahko zaključi s klasičnim ostrešjem ali pa (ne)klasično AB ploščo.

Izvedba z lesenim ostrešjem:
To je v celinskem delu Slovenije najbolj pogosta oblika. Na konec zidu položiš lege, čez špirovce z letvami (in kontraletvami) ter nanje strešnike. Preprosto.... dokler ni treba v isti stavek dodati še takšnih malenkosti kot so zrakotesnost, parne zapore, parne ovire, fazni zamik in nanj vezana toplotna akumulacija. Kot sem že nekajkrat dejal, je pasivno hišo veliko težje hladiti kot ogrevati. Pri vgradnji mineralne in eps izolacije med špirovce (spoh slednja zaenkrat zelooo redko v uporabi) je sicer z debelino 35-40cm zagotovljena ustrezno nizka toplotna prevodnost, vendar bo vsa toplota, ki jo material prevaja, prešla relativno hitro skozi (ponavadi v nekaj urah). Tako na veliko trdijo zagovorniki celulozne in lesne izolacije, sem pa slišal da potekajo neke raziskave na to temo in globine delovanja faznega zamika. Ta čas zadržanja v izolativnem materialu, je domača definicija faznega zamika. Idealen material ima fazni zamik tak, da toplota ki jo prejme čez dan, spusti skozi šele ponoči in obratno, se pravi okrog 12 ur. V tem primeru dnevna maksimalna toplota preide čez izolacijo šele ponoči, ko lahko prostore brez težav ohranjamo hladne s prezračevanjem brez vračanje toplote.  Tak fazni zamik pa je zaenkrat (po dosedaj objavljenih študijah) možen le s celulozo oz lesnimi vlakni med (nad in pod) špirovci.Čeprav moram priznat, da mi gre tole logično gledano malo ''ne preveč skupaj''. Malo težko verjamem, da če se jaz obdam z 1m kamene volne ali stiropora, bo toplota od zunaj čez to debelino prišla v 4-6 urah... Je pa takšna lesno-celulozna izolacija seveda najbolj logična oblika za lesene montažne hiše. Material je ''skoz in skoz'' enak, hiša ''diha'' kot eno. Da še enkrat spomnem tisto o dihanju - hiša   nima kaj dihat, ker s prehodom vodne pare v konstrukcijo, slednja propada :) No, saj če je uravnoteženo prehajanje, ni nič narobe, če pa je na notranji strani parna zapora, pa tudi ni nič narobe, če ta drži. Za dihanje so pljuča, ne koža....khm...no rekuperator, ne stene. In so spet šli zagovorniki ''bio-eko-ultranatur-izolacije, ki jo lahko jemo in "diha'' v zrak :) Ji pa ne oporekam, da je okolju bistveno bolj prijazna.  Ok, da ostanemo pri celulozi (lesnih kosmičih). Celuloza ima v strehi enake prednosti in slabosti kot v stenah. Je eko rešitev, z odobrim faznim zamikom (o uravnavanju vlage ne bom izgubljal besed, ker je EDINA pravilna sendvič konstrukcija takšna, da je gradient vodne pare usmerjen navzven (saj veste, membrane med predelki segajo od manj k bolj paropropustnim) in razen močno povišanega tlaka vodne pare izven stavbe (npr. vesoljni potop), fizikalno ni razlage, kako bi se ta iz celuloze vračala v prostor). Če tole ni res, pričakujem tvoj odgovor Jure (fizik). Poleg akumulacije je njen plus tudi dejstvo, da je  načeloma vgradnja natančna (faktor izvajalca), ker se jo z vpihovanjem ''oblije'' okrog špirovcev in zapolni vse luknjice. In slabosti? Vlaga, borove soli (dehidracija in pogin malih glodalcev), formaldehidi (pri nastanku celuloze), topila (za odstranitev tiska), težke kovine v črnilih, cena. Še najbolj me je skrbela vlaga. Zadeva se  izvede s parno oviro na notranji in Agepanu sorodnimi ploščami zunaj. Tisto, kar je v našem primeru potrebno zelo skrbne obdelave, je stik zid - les. Dejstvo, da en slabo izveden detajl (ne glede na to, kje bi tesnilni trak malo slabše prilepili, ali pa bi ta odstopil zaradi drugačnih raztezkov zidu in lesa), pomeni vdor vlažnega zraka v izolacijo in...no saj rezumete. Se zavedam, da verjetno pretiravam brez potrebe (večina izvajalcev to opravi skrbno in natančno), vendar zakaj bi si kompliciral življenje, če ni treba. Poleg tega, ne glede na to, koliko let mi nekdo da garancije na tesnilni trak, sem v bistvu skeptičen do tega, da bo ta 30 in več let držal zrakotesno. Sploh če je na trgu šele 10 let...
 Dopuščam možnost da se motim. Vem pa da beton bo zrakotesen tudi čez 100 let.

Izvedba z AB ploščo:
To najbolj poznajo primorci, samo pri njih je izvedba bolj usmerjena v varovanje pred burjo. Prednosti, ki so me vlekle v to smer so:
- enostavna zrakotesnost brez ''haklcev'', 
- dobra toplotna akumulacija (fazni zamik),
- neuničljivost - nad njo lahko še vedno narediš klasično ostrešje, ki ti ga lahko odnese tornado, pa imaš še vedno streho nad glavo :),
- dejstvo, da imamo v mansardi kolenčni zid 2m in je pravzaprav to kot klasična ''plata''.


Slabosti so:
- predvsem večja teža objekta - statik je malo ''gundžal'' ker se je objekt bolj majal pri simulaciji potresa 8 stopnje :), 
- cena - sama AB plošča in izolacija nad njo sta povsem v rangu celulozne izvedbe oz celo malo cenejša, samo, če bi vzel v zakup železje, ki ga je statik dodatno vgradil, smo pa verjento na istem oz. malenkost dražje - bom sporočil končno primerjavo :) 
- in kot največja slabost - iskanje primernih detajlov za izvedbo


To slednje je pa nočna mora. Zaplete se že pri izbiri izolacije nad ploščo. Lahko je mineralna ali stiroporna. Pri mineralni je steklena volna boljša izbira zaradi svoje boljše obstojnosti ob prisotnosti vlage. Ob tem se ji sicer izolativnost zmanjša  - ravno tako kot kameni, ki ob tem še razpade. Ker imamo cel ovoj iz neoporja, smo ga potegnili še na steno proti vesolju. Je sicer malenkost dražji od steklene volne, vendar me ne bo skrbelo, če kakšna kapljica priteče od kod, ker mu ne more do živega. Skratka - kako sedaj to pametno vgraditi? Osnovna pravila so: paroprepustnost betona je zelo slaba, EPS-a boljša, se pravi z difuzijo (morebitne) vodne pare ne bi smel biti problem. V nobenem primeru pa se stiroporja na zunanji strani ne sme pokrivati s slabše paronepropustnimi materiali, ker bo splesnel. Nekaj očitno je na tem prehajanju vlage ;) Po dolgih debatah kaj in kako, ali puščati prezračevalne line v ''špicah'', ki bi prezračevale hladno podstreho, smo se odločili za naslednje. 








AB plošča, nanjo nalepljen neopor - do spodnjega roba špirovcev in med špirovce neopor harmonika (neotekt V), da se prilagaja raztezku lesa. Na špirovce sekundarna kritina v foliji (Tyvec ali alternativa) in naprej letve, kontra letve in strešniki. Neopor med špirovci ne bo stisnjen do sekundarne kritine, ampak bo do nje vsaj 5cm prostora za prezračevanje podstrehe in prevsem izpusta hladnega zraka pozimi navzdol, ker sicer ostane ujet na podstrehi kot v kakšni zamrzovalni skrinji. Preglavice mi je povzročalo tudi prezračevanje podstrehe v slemenu, oziroma odvod pregretega zraka (od tu dilema s prezračevalno lino v ''špici''), vendar smo to elegantno rešili s prezračevanimi slemenjaki naše kritine (Walther Dachziegel). Tako obsežen sistem prezračevanja v slemenu sem videl prvič in tak slemenjak je v teoriji idealen za hladna podstrešja. (Imam pa o strešnikih najmanj pojma in to da sem videl prvič, še nič ne pomeni :)) Kako se bo to obneslo v vetru, pa ne me vprašat :) Creaton ima ravno tako prezračevano sleme, vendar je zračenje preko zgornjega dela zadnje vrste strešnikov in v osnovi namenjeno prezračevanju zračnega kanala pod kritino, pa še cena je bila zame... no, dokler nisem našel tehle Waltherjevih.....sprejemljiva, a v resnici najvišja :) Prezračevane slemenjake ima tudi Erlus, ostali ponudniki, kolikor sem jaz videl, v glavnem prezračujejo točkasto, preko zračnih strešnikov, z namenom prezračevanja zračnega kanala pod kritino.


Čeprav imamo samo enega hišnega člana, ki izvira s primorske, bo na koncu nad glavo betonska, ''primorsko-alpska'' različica strehe. Kar se mene tiče, smo združili prednosti obojih, kako bo pa to v praksi.... pa drugo leto.
Opomba 2013: Kritina je odlična, sama hladna podstreha pa deluje tako kot mora. Na podstrešju je vseskozi enaka temperatura kot zunaj. Poleti sploh ni soparno, ker čutiš vlek zraka skozi prezračevalne kanale. En močnejši veter smo pa tudi že preživeli brez težav.


O bolj damam prijazni temi - izbiri oblike in barve strešnikov pa v naslednji objavi :)



četrtek, 23. junij 2011

Temeljna plošča

Pri pasivnih hišah pravzaprav ni več dileme, kako se lotiti izvedbe temeljev, saj je temeljna plošča bistveno olajšala zagotovitev enakomernega toplotnega ovoja. Izvedba, s klasičnimi pasovnimi temelji, je tako skoraj  preteklost, razen za peščico, ki so po sili razmer pritali v tej kategoriji. Pasovne temelje je zelo težko izolirati od podlage in ne glede na to, kako se trudiš, ti na koncu ostane toplotni most. Skoraj pri vsaki plasti na tortici pa se najdejo dileme:

PODLAGA IZ TOPLOTNE IZOLACIJE:
V osnovi se temeljna plošča dela na dveh izolacijskih podlagah - XPS in glaporju. Kot sem rekel, z glaporjem nimam izkušenj in poznam samo tehnično izvedbo, ki je dostopna tudi na strani od Arhema, ali pa splošno na googlu. Še vedno pa čakamo obljubljeno študijo, o primerjavi potresne varnosti, glede na XPS. Pri nas smo se odločili za izvedbo na XPS-u in tu pravzaprav naj ne bi bilo filozofiranja. V osnovi zravnaš podlago s podložnim betonom, nanjo položiš XPS in nato AB Ploščo. Ko pa prideš do tega kaj bo, pa se izkaže, da je potrebno vseeno malo pobrskati o izvedbah in materialih.

XPS:
Za temeljno ploščo naj bi se uporabljal XPS trdote vsaj 400kPa, v Nemčiji sicer dovolijo 300kPa, samo saj veste, slovenski potresi... Glavna na trgu (vsaj po mojih izkušnjah dostopnosti) sta Basf-ov Stirodur in Fibranov XPS. Jaz sem dobil tehnično pomoč boljšo iz Fibrana, pa še cenovno so bolj ugodni, tako da smo na koncu pristali na slovenskem proizvajalcu. Na sploh raje podpiram domače ideje, če se le da (če so dobre seveda, ne rinem na vsak način v lokal patriotizem). Jaz sem imel v osnovnem projektu zrisanih 8cm XPS + hladno lepljena HI + 8cm XPs in nato temeljna plošča (skica 1). Pa je od nekod prišla ideja, da je bolj pametno stanjšati spodnjo plast, ker lahko ta (pri nas bolj teoretično, na drugačnih tleh pa praktično) stoji v vodi in se ji izolativnost zmanjša. Najmanjša dovoljena debelina naj bi bila 5cm in tako sem tudi naročil pošiljko. Torej za izvedbo 5cm XPS + HI hladno lepljena + 12cm XPS (skica 2). No, pa se je na trgu pojavila čisto zadnja izvedba (po mojem mnenju spremembe narekuje cena), pri kateri na podložni beton privariš klasično HI, nanjo položiš XPS in po tem AB ploščo (skica 3). Ja, ampak nekje smo pa slišali, da se ne sme dati 2 sloja XPS-a, ker baje neka voda pride vmes, bla, bla... In tu pride na vrsto spet tehnična pomoč fibrana, kjer so se zelo potrudili in me na koncu pomirili, da ni nič narobe, če dajemo XPS v dveh slojih. Še sreča, ker so me že prestrašili , da sem zastonj naročil modro bogatstvo :)


2 enaki debelini XPS       2 različno debelini XPS          Klasično varjena HI na podl.  beton 



HI:
Kot sem rekel, je osnovni projekt vseboval hladno lepljeno varianto, zaščiteno v sendviču dveh XPS-ov. Ko je padla ideja kaj izbrati za ''klasiko'', sem seveda klical na Fragmatovo tehnično pomoč.  Tudi tam so bili zelo prijazni, na koncu pa smo skupaj prišli do ugotovitve, da je najboljša klasično lepljena, izotekt p4 HI. Mene je namreč skrbelo, kaj se zgodi pri potresu, ko popoka podložni beton. Po zagotovilih proizvajalca (sedaj ga bomo lahko skupaj vlekli za ušesa, če to ni res) naj bi imela ta precejšen raztezek in zdrži tudi večje premike. Super, ne? Aja, a se spomnete tistega neurja, ki je po ulivanju podložnega betona nanosilo kamenje in skale....? No, ta isti dež je padal na 3 ure star beton in je tako narezkal beton, da smo kolebali kaj naj damo, da izravnamo izjemno grobo površino. Cenovno so bile variante z izravnavo s kakršnokoli maso primerljive še z eno plastjo najbolj poceni izotekt V3 HI - tako imamo dve plasti HI in lahko mirneje spim :) Mimogrede - kadar uporabljamo 2 sloja HI je nujna uporaba dveh enakih materialov (izotekt na izotekt...), ker lahko baje v določenih kombinacijah ena kemično poškoduje drugo.
Pa še en mit - hladno lepljena HI niti ni toliko dražja od klasike. Kakšnih 10% ''na uč'', mene je bolj od cene (ker tu pa res ne mislim šparat) prepričala neprepričljivost tehničnega svetovalca za vgraditev hladno lepljene. Pričakoval bi, da bo predstavil zadevo kot mega-superiorno, pa je bil v bistvu nezaupljiv do lastnega izdelka. Čudno. Ko je začel komplicirati s soncem na stikih in gretje nekaj ur, nato valjanje stikov, sem samo rekel hvala lepa :) Sem pa kasneje izvedel, da je to hladno lepljeno HI možno lepiti ALI variti. V vsakem primeru je obvezno izvesti stik horizontalne in vertikalne izolacije pod kotom 45°, ne 90°. Kotniki za okrog plošče so poceni v primerjavi s sanacijo. Pri nas to izgleda nekako takole:


Črno je že ibitol, pripravljen za vertikalno HI (v našem primeru Neotekt T4, baje je to standardna izbira), XPS pod temeljno ploščo in kotno letev, je pametno pokriti s plastjo malte, da je gorilnik ne poškoduje. Desno je vide še neobdelan XPS pod temeljno ploščo.



DILATACIJE:
V teoriji se betonska plošča ob potresu premika sem in tja, podložni beton na katerem stoji pa ne. In seveda v podložnem betonu so zabetonirani odtoki in elektrika! No, elektrika je v flex ceveh in nekaj cm premik jim ne bo pškodil. PVC cevi pa so druga stvar. In zato se okrog kanalizacijske cevi pusti prazen prostor (ponavadi 5cm na vsako stran), da se lahko med premikanjem hiše, pvc cev giblje. V prazen prostor okrog cevi pa nasuješ stiroporne kroglice (slika v prejšnji objavi). Moram pa priznat, da me ena stvar močno bega. Po tej logiki, bi morala biti cev v cevi do vrha hiše. Tako bi resnično ob premiku cev ostala na mestu, hiša gre pa lahko nemoteno na sprehod. Pa ni tako - cev je zazidana v steno in to takoj, ko pride ven iz temeljne plošče. Dobro, res ima cev kar nekaj rezerve in se lahko precej nagne, preden jo zlomi, ampak se mi zdi vseeno 3cm na vsako stran ob cevi povsem dovolj.


Naš končni sendvič je bil od spodaj navzgor: podl. beton - izotekt v3 (zaradi grobega betona) - izotekt  p4 - 17cm stirodurja - armatura, plošča 30cm



NAŠA POSEBNOST:
Če je že čisto vsepovsod kaj čudnega, pa naj bo še tu. Ponavadi temeljne plošče še dodatno sidrajo, da so premiki čim manjši. Pri nas pa imamo konzolni (viseči) del hiše v zraku in služi kot senca za avtomobile. In ta konzolni del seveda mora biti na klasičnih temeljih! In smo naredili prehod - iz AB plošče gre beton najprej postrani navzdol, nato pa v obliki temelja do podpornega stebra, ki ima spet svoj mega temelj. Tako imamo sicer nekaj koplikacij s toplotnimi mostovi, vendar je hiša varna in sidrana - ne s klasičnimi sidri ampak temlji.


Takole izgleda kombinacije pasovnih temeljev in temeljne plošče. Toplotni most na prehodu bomo omilili z  ovojem  XPS-a

Dodatek 2013:
Glede potresne varnosti ni še vedno nobenih javno dostopnih rezultatov, so se pa pri fibranu potrudili in pripravili standard za sistem temeljenja. Ta sicer vsebuje njihovo Seismic toplotno izolacijo, ki je nazobčana, tako da se temeljna plošča dobesedno zlepi na xps, vendar imajo verjetno podobno stvar tudi drugi proizvajalci XPS-a.
Detajl naj bi izgledal takole, kar je v bistvu enako, kot smo imeli zrisanega mi, samo da je zgornji sloj xps-a nazobčan. Ker pa gre za pregledno slikco, jo objavljam.

vir: delo in dom, 7. avgust 2013









sreda, 15. junij 2011

I. gradbena faza KONČANA!

Juhu, sem mislil, da ne bomo nikoli dočakali. Danes so zidarji zaključili z betoniranjem. Včeraj smo sicer imeli skoraj malo katastrofo, ko so armaturo vezali po statičnem načrtu, arhitekturni se je pa vmes malo spremenil :) Ja, tudi to se zgodi (pri nas ene 20x :)). Vendar, smo še pravočasno ''zgruntali'' napake in vertikale postavili na prava mesta. Saj drugače bi pa vrtali kasneje, samo zakaj bi si delal dodatne stroške, če ni treba. Enkrat sem že omenil, da imamo super statika, ker ga približno tako skrbi za potresno varnost, kot mene. No, moram priznat, da sem se vmes malo bal, kam bomo dali beton :) Evo slikce.

Statično brezkrbni za potres  8 stopnje :)

V predel temeljev smo dali vodotesen beton, na ploščo pa navadnega.

Seveda nismo pozabili na obvezne dilatacije za kanalizacijo (več v naslednji objavi)

Končni izdelek - sedaj bo pa baje v 14 dneh pod streho :) Če bo do konca poletja bo kar OK.


Sem hotel prej objaviti načrtovanje temeljne plošče, pa me je čas prehitel. Bo pa naslednja objava namenjena  temu. Sploh, ker smo se lotili novega načina :)

Kako dobiti pitno deževnico?

Tale objava je konec leta 2013 malenkost spremenjena, ker sem z letom uporabe ugotovil določene izboljšave :-)

Če deževnico uporabljaš samo za spiranje kotličkov, zalivanje in pranje, je vse tole modrovanje malenkost manj pomembno, ampak samo malenkost. Pri nas je bil cilj pitna deževnica, čeprav je ne bomo pili. To pa zato, ker sem ugotovil, da se to da deseči z relativno malo truda. V Sloveniji je podatkov o tem zelo malo, najboljše podatke se najde v državah, kjer vode primanjkuje. Cilj sistema je s čim manj truda, vzdrževanja, porabe enrgije in poceni dobiti neoporečno pitno deževnico. Na čistost vplivajo različni deli verige.

 Če vprašate slovenske strokovnjake o materialih primernih za zbiranje, bodo odgovori približno takšni:
1. Strešniki morajo biti gladki (na grobih se zadržuje več prahu), glineni ali betonski. Kritine kot so azbest, tegola, pločevina, so za zbiranje manj primerni. Se strinjam, sliši se logično. Na avstralskih straneh so delali poskuse in zaključili, da na kakovost bistveno bolj vpliva umazanija na strehi (se pravi gladkost), kot pa vrsta materiala. Na čistost deževnice naj ne bi bistveno vplivale niti bitumenske in azbestnim kritine, ki so po njihovo tudi lahko primerne. No ja, če je suša je vse dobro :) Jaz jih ne bi uporabljal, pa če mi plačajo.

2. Žlebovi morajo biti iz materiala, ki ne vpliva na vodo - ne bakreni, ali pocinkani - iz enakega razloga kritina naj ne bi bila pločevinasta, ker se kovine spirajo v deževnico in tam ostanejo. Kaj pravijo Avstralci glede materialov pa že vemo :) Vem pa tudi to, da telo človeka težkih kovin ne more odstranjevati, jih samo kopiči in z dolgotrajno uporabo se poznajo spremembe na zdravju. ZRMK priporoča žlebove iz plastičnih mas ali nerjavečih materialov. Ne eno ne drugo pa ni preveč estetsko, če mene vprašate. Barvan aluminij je siva cona in zaenkrat se najbolj nagibam k temu. Razen če najdem lepo imitacijo iz plastike.
Opomba 2013: Na koncu smo namestili pocinkano barvano pločevino.

3. Predfiltriranje je najboljši način za zagotavljanje kakovosti deževnice. Deževnica mora že priti v rezervoar čista. Karkoli drugega je kompromis. To je pa moja trditev podprta z Avstralsko Angleško miselnostjo :) Deževnica je v glavnem čistejša od podtalnice, ki lahko vsebuje tudi okoljske onesnaževalce ''moderne'' družbe (pesticide, fosfate, nitrite…). Problem deževnice pa so:
     A) čistoča ozračja: prah in ostali drobni delci v ozračju se lahko ob daljših obdobjih suše tako zgostijo, da onemogočajo razglede. Vemo, da ko dež to spere, se vidi z Goričkega v Piran :). Poleg tega z določenimi plini deževnica tvori kisline, ki že nekaj let pri nas uničujejo zelenjavo na vrtu.
     B) čistoča strehe: tudi če imamo gladko kritino, nam veter lahko nanosi umazanijo, poleg tega vrane pogosto puščajo ostanke malih glodalcev na strehah, ki niso ravno zaželena vsebina v zbiralniku deževnice.

To dvoje se da relativno enostavno rešiti s preusmerjanjem prvega preliva (ang. First Flush diverter). Ideja je spraviti prvih 10-15 minut dežja mimo zbiralnika, nato pa, ko sta streha in zrak čist, vodo preusmeriti v zbiralnik. V Sloveniji smo tu enih 50 let za leseno žlico in nikjer nisem uspel dobiti ''first flush'' diverterjev. V osnovi pa lahko to storimo na dva načina. 

S prvim na dovodno cev montiramo T kos. Na krak, ki vodi navzdol montiramo sod (velikost odvisna od velikosti strehe), ki ima v sebi žogo. Začetna umazana vsebina priteče po dovodni cevi v sod in ko se sod napolni, žoga zapre dotok na vrhu in s tem se preostala (sedaj že čista) deževnica preusmeri naprej v zbiralnik. Problem tega tipa je, da je treba ročno sprazniti sod po vsakem dežju in nezmožnost zaznavanja količine dežja ( ob blagem dežju sod postane prej poln, preden se streha zares spere).


Prvi preliv z rezervoarjem. vir:  http://rainharvesting.com.au/

Oboje dobro reši drugi sistem - ''first flush valve''. V T kosu je kroglica, ki ima na vrhu luknjico. Šele ko je pretok dovolj močan (res sprano ozračje in streha), se kroglica začne polnit z vodo in zapre iztekanje, preostanek deževnice se preusmeri v rezervoar. Iz Avstralije se da tak sistem  dobiti za 100€ + poštnino (v teoriji...ko pa plačaš še DDV in carino, pa je končen znesek malo manj kot 200€). 


Prvi preliv z zaklopko. Vir:  http://saferain.com.au/horizontal_valve.html

Preden spustimo deževnico na zaklopko prvega preliva moramo odstraniti grobo umazanijo- listje, odmrle živali..., kar je najlažje doseči z napeto mrežico preko žlebov, ali kasneje z mrežico v odtočnih ceveh, najbolje tako, da je mrežica postavljena horizontalno, voda pa s prostim padcem teče preko nje. Če prvi preliv opravi svoje,  v zalogovnik pošljemo samo čisto vodo (Lahko kar neposredno, ali pa še preko dodatnih filtrov (peščenih, ogljenih...)). Glede sistemov filtriranja je na slovenskih in tujih internetnih straneh je kar nekaj navodil kako to narediti. Ogljeni filtri, po moji oceni, kadar imamo sistem prvega preliva, niso potrebni (tako se izognemu tudi čiščenju na pol do enega leta). Mi na vikendu oglja nimamo in je vse OK. Če vprašate pa izumitelja prej omenjenega kosa, pa je po njegovem najboljši način brez kakršnih koli ustavljanj in vmesnih zadrževanj deževnice, ker se lahko tam usmradi, zrasejo alge in drugo. Sam predlaga, da se naredi grobo lovljenje listja na vstopu v odtočno cev ali pri prehodu žleba v zemljo, in nato deževnico samo preko zaklopke prvega preliva v rezervoar. Tudi v tem razmišljanju je nekaj logike. Opomba 2013: Tako smo na koncu naredili tudi mi. Voda se nikjer ne ustavlja, peskolovov ni, samo mrežica in nato prvi preliv.
Če pa želite vstaviti predfiltriranje, je na voljo več idej. Grobo bi lahko razdelili ideje za filtre na skoraj suhe in mokre :) Pri skoraj suhih so vstopne cevi višje kot izstopne in po prenehanju dežja večina vode odteče. Mokri filtri imajo vstopno in izstopno cev na vrhu, voda pa vseskozi stoji v fitru. V Mokrih filtrih se na vrhnji plasti ustvari biofilm, ki prečiščuje vodo - kot pri  naravnih ribnikih. Seveda je za vse dele, kjer voda stoji nujno, da je v temi in na hladnem, da ne pride do pretiranega razrasta ''malih zelenih'' Skice so spodaj.
Zaporedni filter iz betonskih cevi premera 30cm, v katere se nasuje pesek. Lahko dodamo še več enot, npr. peskolov in  oglje.

Ultimativni filter. Je izpeljanka našega vikend filtra, Ugandskega biosand filtra in  zaklopke prvega preliva. Kot sem že napisal, sem sam idejo peščenega filtra opustil. Res pa je, da imam filter takoj za črpalko, ki prestreže morebitno umazanijo, ki pa je v glavnem zemlja.

4. Vrsta in lokacija zbiralnika sta pomembni. Najbolje je, če je zbiralnik v zemlji, ker je na hladnem in v temi in s tem preprečuje rast bakterij in alg. Betonski zbiralniki so v rahli prednosti, ker imajo baje alge raje polietilen kot beton, poleg tega nihče zares ne ve, kaj vse PE, po recimo 20 letih, spušča v vodo. Andrej me je spraševal zakaj beton. V bistvu ne vem. Nekje sem prebral, sedaj pa ne najdem več. Pa še precej pripomb s sluzavo deževnico sem slišal od PE latnikov rezervoarjev. Kot sem rekel – če je nimaš za tuširanje in ''pitje'' je to po moje nepomemben detajl in izbereš karkoli.
Z betonom imam dobre iskušnje, baje ne dodaja sestavin vodi :) Študij pa nisem našel. Ampak glede na to, da je precej štirn po svetu betonskih, bi rekel, da bi že kdo vtaknil nos vanje, če bi bile sumljive. 

UV Žarnica? Ja, saj je OK, ampak kar se mene tiče, bom o tem razmišljal če vse ostale zastonj metode odpovejo :)

5). hišni filtri. Če še vedno nismo zadovoljni s kvaliteto, lahko montiramo še hišne filtre, ki se namontirajo na glavno napeljavo, potrbno pa je kupiti črpalko, ki zagotavlja vsaj 4 bare tlaka. To je po moje najslabša možnost. Še vedno zagovarjam, da če narediš vse prej našteto, hišnega filtra pravzaprav ne rabiš.
Lahko pa da se motim, bomo videli.
Opomba 2013: Ker nisem upošteval lastnih nasvetov (v resnici mi je zmanjkalo višine za padec cevi, sem grobo mrežico namestil vertikalno v cev, ki sem jo prekinil. Tam nekaj umazanije uide mimo in zato sem takoj za črpalko namestil 5mikronski filter. Cena filtra je 20€, vložek stane pa 8€ dvakrat letno.

četrtek, 09. junij 2011

Opravičilo

Ja, vsi se učimo. Se opravičujem vsem, ki ste komentirali, pa komentarji do sedaj niso bili objavljeni. Pomotoma sem enkrat kliknil tako, da jaz lahko moderiram objave in komentarje, ker nisem mogel drugače zbrisati ene svoje (polnočne) močno zatipkane objave. No pa je ostalo pri taki nastavitvi :)
Hvala Marku za nežen e-mail :) Jaz sem bil pa že čisto obupan, ker nihče noče nič  komentirati :) In seveda nikomur nisem odgovarjal.





Sedaj ne bom nič več skrival in sem vse objave spustil v eter :) Hvala vsem za komentarje.


Sem že čisto črn, ker se tako posipam s pepelom.

torek, 07. junij 2011

Pitna voda ali deževnica?

Dandanes skorajda ni novogradnje, ki ne bi načrtovala uporabe deževnice za splakovanje kotličkov, zalivanje vrta in pranje avtomobilov. Ljudje se počasi zavedajo, da je nesmisel zlivati v WC pitno vodo, še posebej, ker je pitna voda, sploh na našem koncu, zelo trda. In to za sabo potegne kamen v školjki, kopalnicah, na pipah, v pralnem stroju in še kje. Je pa ta takšna množična popularnost znižala cene in rezervoarji za deževnice niso več tak luksuz.

No, mi smo seveda naredili korak naprej. :) Deževnico bi radi namreč uporabljali tudi v kopalnicah ter predgreto v pralnem in pomivalnem stroju. Pa ne zato, ker bi bili takšne škrtice, da komunali ne privoščimo dodatnega zaslužka.... razlog je bolj lenobne narave. Kopalnice je precej lažje čistiti, če je v njih samo mehka deževnica, čistil se porabi manj. Toplo deževnico je najbolje spraviti do pralnega in pomivalnega stroja, ki tako porabita manj praška in še bolj pomembno manj elektrike. Pralni stroj porabi do 2/3 elektrike za segrevanje vode, mi jo bomo imeli pa poleti, zaradi sončnih kolektorjev, v izobilju.  Vendar se ob takih idejah kmalu zaletiš v naslednje ovire:

Katerega ponudnika izbrati?
Na trgu je kar nekaj ponudnikov in hitro postane jasno, da izbira sploh ni enostavna. Meni je bilo malo lažje, ker sem hotel betonski rezervoar in tako sem se odločil za Tims. So eni redkuh, ki ponujajo betonske rezervoarje, cenovno so bili najbolj ugodni in prilagodljivi, če vzameš pri njih še biološko čistilno napravo, je prisoten še dodaten popust. Pri meni pa seveda tudi pretehta dejstvo, da se je bil ''šef'' pripravljen do onemoglosti pogovarjat o različnih variantah in svetovati, kaj je za nas najbolje. Glede na naše zahteve, to niti ni tako preprosto. Tudi izvedba je bila korektna, kot dogovorjeno, brez prestavljanja rokov, hitro in natančno. Pa še niso preveč godrnjali, ker smo zaradi našega skalovja skopali premajhno jamo, da bi lahko ''komot'' hodili naokrog zalogovnikov, ampak so se morali kar malo potrudit. Aja pa še en razlog je bil, zakaj sem odločil za njih. Njihova Picobells čistilna naprava sicer porabi od 5-10€/leto več elektrike od najbolj varčnih, ima pa zaradi boljšega čiščenja eno bistveno prednost - blato se prazni na 5-7 let in ne vsako leto kot pri večini.  Ampak kot sem rekel. Ostalih ponudb nisem kaj dosti izbiral, ker smo se hitro nehali pogovarjati, ko so omenili polietilen pri zbiralnikih deževnice.
Opomba 2013: Tista čistilna moč picobells BČN mi kaj dosti ne koristi, ker je naša komunala sprejela odlok, da jo je treba sprazniti na 3 leta. Neumnost ne pozna meja...


Takole je izgledala Avstrijsko-Slovenska naveza Tims

Kako zagotoviti ustrezno čistost deževnice?
Več o tem bo objavljeno v naslednji objavi. Sem hotel pisati tu, pa je, čeprav stvar relativno enostavna, prava znanost. Ker mi je pomembno, da se tudi v Sloveniji kaj premakne na tem področju, si zasluži svojo objavo.


Kako to vodo segrevati? Kakšen zalogovnik toplote izbrati?
Z zalogovnikom seveda. Samo hitro postane jasno, da je trg neprilagojen za takšno početje. Če smo natančni je trg neprilagojen na pasivne hiše. Kot sem že omenil, bo naš sistem ogrevanja peletni kamin v navezi z zalogovnikom toplote in sončnimi kolektorji. Ker so klasični bojlerji bolj ''občutljivi na legionelni razrast, je najbolje izbrati sistem s pretočnim gretjem sanitarne vode. Na ta način ni treba segrevati zalogovnika nad 60° ampak  samo nad 50. In ta izbira precej zoži primeren izbor. Še najbližje temu je frigorjev Beta R1 zalogovnik, ki je dosedaj tudi najpogostejša izbira v pasivnih hišah, ki imajo enako izbiro ogreval kot mi. Ima tudi vmesni disk za plastenje vode, med zgornjim kaminskim in spodnjim kolektorskim delom, kar je dobra možnost. Saj se najde kdo, ki trdi, da je to neumonst, ker se voda se sama razplasti - toplejša zgoraj, hladnejša spodaj. Ja, to je res, če bi bil zalogovnik vseskozi neuporabljen, bi bilo vstavljanje diska neumnost. Ko pa nanj priključimo črpalko peči, pa to ni več tako neumno. Vmesni disk prepreči grobo mešanje vode, ki bi nastalo ob zagonu črpalke in bi teoretično lahko ohladilo zalogovnik.  Se pa da reševati problem mešanja tudi s kontrolo hitrosti črpalke. Manjša kot je, manj meša. In diska ne rabiš. V vsakem primeru je investicija v disk kakšnih 50€, kar se mi ne zdi veliko .
Ima pa tale Beta zalogovnik eno slabost. Vtok (in iztok) hladne sanitarne vode (ki jo segrevaš pretočno) je na vrhu, v najtoplejši del. V praksi to pomeni, da sanitarna voda izčrpava (toplotno) pretežno samo kaminski del zalogovnika, spodnjega kolektorskega izkoristimo šele, ko se ta segreje na več kot 50°. Pa še temperaturni šok  15° vode, ki pride v ''stik'' s 55° vodo izluži bistveno več kamna kot postopno segrevanje. Boljšo rešitev za segrevanje ima model GAMA, ki ima vtok hladne vode čisto spodaj in iztok na vrhu. Na ta način hladna voda odvzame toploto najprej kolektorskemu delu (pa če je to 5°, je toše vedno bolje kot Beta R1 model), nato pa kaminskemu. Tako res izkoritiš kolektorje v vseh letnih časih. Samo model GAMA je brez plastnega diska!  Modela, ki bi imel vse našteto, na trgu ni.  Kaj narediti? Kot sem že dejal, sem glede ogrevanja imel kar obširne debate z g. Andrejem Grudnom s podjetja Agni (tudi prodaja našo kaminsko peč) in mi je šel tako na roko, da smo dali delati zalogovnik po meri. In cena? 70€ dražji od Frigorjevega GAMA modela, je naš ''Gama+'' model, s plastnim diskom in POZOR - dodatno spiralo za pretočno gretje vode (deževnice)!
Pa smo rešili 2 muhi na en mah. Za drobiž smo našli idealen zalogovnik in še rešili način kako do popolnosti uporabiti deževnico. Sedaj jo lahko napeljemo v pralnico, v kuhinjo za pomivalca, pa v kopalnico za tuširanje. Saj bomo kot Kleopatra :) Mehka voda, mehka koža :)

Predelana shema zalogovnika Gama ( Original slika je last Frigorja in je dostopna tu )

Kako se bo to obneslo v praksi ne vem. In če kdo sedaj razmišlja da bo ponovil moj poskus, ker je ravno začel graditi, naj to počne na lastno odgovornost :) Bom kašno leto po vselitvi še kaj napisal na to temo. Precej je odvisno od kvalitete deževnice, kar pa po naših vikend izkušnjah, sicer ne bi smel biti problem. Tam jo pred vtokom v zalogovnik pošiljamo samo preko modificiranega peščenega filtra, pa je neoporočna (beri pitna) - 1x letno naredimo analizo in še nikoli ni bilo težav. Filter pesek se prepere na 3-5 let.  Več v naslednji objavi.
Opomba 2013: Sistem deluje odlično in je to ena najboljših stvari pri naši hiši. Edinapripomba je dejstvo, da zalogovnik, ki smo ga naročili, ni tak, kot je bil dogovorjen. Podjetje, ki ga je naredilo, je vtok hladne vode za gretje speljalo v zalogovnik na sredini, nato spirala zavije navzgor in šele nato v spodnji del, kar seveda pomeni, da ob odprtju pipe odnašamo toploto v spodnji del zalogovnika. Ampak to smo ugotovili kasneje -seveda se otepajo vsakršne odgovornosti. Če si boste dali izdelati zalogovnik, naj ima dotok hladne vode čisto spodaj, iztok pa pod vrhom.

petek, 03. junij 2011

Pod preprogo (podložnega betona)

Najprej opravičilo, ker je od zadnjeobjave minilo toliko časa – neverjetno ampak resnično, tudi pri nas so nastopili nepredvideni dogodki :). Več o tem v nadaljevanju. Izkop parcele je na koncu trajal, s prekinitvami, skoraj dva meseca in vsi smo si oddahnili, ker je končno konec. Pa lepo po vrsti.

Ja, podložni beton. Ko takole, teden za tednom, gledaš kako se luknja samo poglablja, komaj čakaš, da bi končno tudi kaj vanjo položili. In smo – rezervoarje za deževnico (več o deževnični temi v naslednjem postu) in vse ostalo kar spada pod podložni beton in v nasutje pod teren. Pametno je predvideti vse žice, cevi, preboje, ozemljitveni valjanec, ker ko je enkrat beton poravnan, bodo napeljave tam popravljali samo še arheologi:)


Kako narediti velik rezervoar in ne kopati pregloboko. 2 x 8m3


Ko smo dočakali ''prekinitev ognja'' s kopačem, smo bili navdušeni, kako bo sedaj vse hitro steklo in končno se bomo usmerili navzgor. No, pa nas je kanalizacija prizemljila. Nenavadno, ne? Kako lahko ena kanalizacija zaustavi dela za 14 dni? Tako, da se pokvari kopač, ki bi izkopal jarke zanjo :) V današnji dobi interneta je seveda vsak del možno naročiti in tako je bilo tudi z delom za bager, ki pa je iz Belgije potoval 14 dni (ne vem ali na kolesu ali mopedu, niso povedali :)) In v tem času nismo hoteli izgubljati niti sekunde, zato smo se na roke lotili kopanja… Sedaj vem, da ni lepšega zvoka, kot je jutranje udarjanje s ''pickhammerjem'' po skali :). Saj delo smo uspešno izvedli, cena je bila pa visoka. Zlomljen kramp, lopata, motika, konica elektropnevmatskega kladiva (pa je profesionalen, da ne bo kdo mislil, da smo se skal lotevali z baumax opremo). Pa še za bolj realen okvir, ker lahko kdo reče, da ne znamo z orodjem delat in da smo s silo vse uničili – kramp in lopato je zlomil skoraj 80 star Ata. Če kdo z manj sile in pametno dela, je to on. Takšne skale pač imamo – se pa hiša ne bo pogrezala :)




Izplen prvega tedna

Po kakšnem tednu smo preklopili na staro minersko metodo klanja skal. Zavrtaš luknjo, nato pa s klinom razkolješ skalo. Tudi tu smo zlomili 3 svedre, ki so se, kljub menjavanju, skoraj stopili. Ampak je pa metoda dosti bolj učinkovita od razbijanja s ''hiltijem''.

Po koncu kopanja smo zabetonirali kanalizacijske cevi s primernim padcem, predvideli vstop deževnice v in iz hiše, vstop pitne vode, elektrike in seveda ozemljitveni valjanec. Ko je bilo vse to končano, so prišli zidarji in pobrali smetano in slavo ter v dobri uri vse pokrili s podložnim betonom. Da pa le ne bi bilo prehitro vse gotovo, je nekaj ur po končanju, skozi vas pribesnela nevihta, ki je z roba luknje seveda sprala goro peska, zemlje (ja, neverjetno!) in skal. In ibitola in hidroizolacije seveda ne moreš mazati na umazan beton :)




Priprava pred betonsko preprogo


Tako smo mi –trenutno nas usoda malo ustavlja. Saj je bilo že tako lepo, da je bilo že kičasto – kar poglejte filmček o izkopu :) Ena dobra znanka je nekoč dejala – ne se sekirat za zamude in ne si delat utvar, da tega pri vas ne bo. No, druga njena pametna pa je bila: ''hiša naj ne bo ultimativni cilj - rešitev vseh težav, ker ne bo. Konec koncev je to samo en kup opeke.'' Nataša, če tole bereš- ''matr si bla brihtna!'' :) In sedaj mi je toliko bolj jasno, zakaj je včasih veljalo: ''Hišo sta pozidala, potem sta se pa ločila''. Gradnja je dogodek, ki družino raztegne do in preko vseh mej. Mi se trudimo imeti to vseskozi v glavi in se it grško filozofijo. Če nam ne rata, bo pa nekdo drug ''porihtal'' (recimo banka Sparkasse) :) Kar vprašajte ženo, če deluje :)

Aja, da ne bo kdo rekel, da dajem enostranske informacije. Seveda se vsemu temu stresu lahko delno izogneš. Si recimo lastnik Microsofta, Googla, kakšen Hollywoodski igralec,ali pa nam bližje  - direktor NLB, Slovenskih železnic, Istrabenza, Merkurja, P Laško (ali drugih uspešnih SLO podjetij :)), ali pa preprosto Simona Dimic. V tem primeru hišo NAROČIŠ. Kolikor je meni znano, pri večini, vsaj pri moji starosti, ne gre čisto tako :).