ponedeljek, 25. april 2011

Podpora sosedom

Naše sosede imamo zelo radi, vendar ne tako zelo, da bi nenadoma gostili njihovo dvorišče in hišo na naši trati :) Zato je pod njihovim dvoriščem zrasel podporni zid. Enostranski opaž malo oteži vse skupaj, 50m dolžine je kar precejšnja teža, zato so delavci opaženje vzeli resno. Smo pa vseeno po vlitju betona čakali ali bo škarpa ali pločnik :)









Na našo srečo ni bil pločnik :)

Izkop

Izkop je končan. Opisi mimoidočih so ''Goli otok'', ''Sibirija'' in ''Black Gates of Mordor''. Verjetno ima vsak malo prav :)

Glasba (music): Kevin MacLeod (http://incompetech.com/)



nedelja, 17. april 2011

Od pasivnosti do aktivnosti

Tako nekako sem razmišljal po pritožbah in bentenju nad Ekoskladom. Že nekaj postov nazaj sem predlagal ideje testnega poligona, ki bi razrešil večno vprašanje - vakumski ali ploščati kolektorji? In v začetku tedna me je prešinilo - zakaj ne bi malo podregnil v osje gnezdo? No, na Ekoskladu so bili nad mojim predlogom skeptični, baje izvajalci nikoli ne bi bili za to, da donirajo sisteme v poskusne namene. In smo šli v akcijo!

Toliko sem si pa že nabral znancev in svetovalcev (bom enkrat napisal post o izvajalcih/svetovalcih, ki imajo lastno pamet in se jih splača najeti), da mi ni bil problem kontaktirat ene par ljudi, da bi idejo o testnem poligonu izpeljali. Naša hiša je idealen primer - dvostanovanjska, vsak del s podobno kvadraturo ogrevanja, prostori razdeljeni v smeri S-J, tako da imata oba dela sončne južne in hladne severne dele, toplotne izgube so v obeh enotah enake. In kot tako, sem jo predstavil domnevno najboljšim. Sonnenkraft slovi po vrhunskih kompletih, ki so optimizirani ''u nulo'' in iz obstoječega sistema potegnejo maksimum. Za svoje delovanje uporabljajo ploščate kolektorje. In na drugi strani Greenlandove kolektorje kot najboljše (tako človek dobi občutek po oglaševanju in ocenah monterjev) med vakumskimi kolektorji. Obema sem predlagal, naj pri nas postavita sistem zalogovnik+kolektor (na lastne stroške seveda, mi pa damo poligon). Tako bi imela vsaka naša enota svoj zalogovnik, skupna kaminska peč, pa bi oba zalogovnika po potrebi polnila s toploto tistih par mesecev letno. In rezultat.........

Če sem čisto pošten, nisem pričakoval, da bo sploh prišlo tako daleč. Po klicu na Ekosklad sem imel občutek, da vse skupaj vleče v neko igro, ki jo bo težko ustaviti. In odgovori ''velikanov'' so bili na nek način presenetljivi, v glavnem pa pričakovani. Presenetljivo je bilo to, da so bili pri obeh zainteresirani za idejo, tudi niso iz prve rekli: "Ne, zastonj pa ne bomo dajali kolektorjev", ampak so diplomatsko pristavili - načeloma se lahko dogovorimo. In kar se mene tiče, je poskus uspel, dokaz da prodajalci imajo interes za realno oceno, samo se ''nekomu'' ne da ali pa noče.
Aja, kaj je bilo pa pričakovano? Pričakovano je bilo pa to, da sta se oba poskusna zajčka izgovarjala na neupoštevanje rezultatov in zahtevnost takšnega poskusa. Saj imata prav, jaz se tudi :). Ekosklad verjetno ne bi upošteval niti ene ugotovitve, ki bi jo s tem pridobili. In to zmanjšuje ekonomsko upravičenost takšne njihove ''investicije''.

Zahtevnost poskusa pa je bil razlog, da sem idejo preizkušanja opustil. Pa bo kdo rekel - saj so ti ponudili zastonj sistema, tepec! - ni čisto tako. Načeloma so bili pripravljeni na donacijo in tudi če bi dobil vse zastonj bi standardizacija poskusa (projektna razdelitev enot, natančni merilni sistemi za dobitke in porabo energije, poročanje o rezultatih, statistična obravnava....) stala več, kot bi dobil doniranih sredstev. Predvsem pa glavni razlog za umik ni bil finančni, ampak časovni. Izvedba poskusa bi vzela ogroooomno časa, ki ga že tako nimam in bi potemtakem poste, namesto ob nekaj čez polnoč, pisal nekje proti jutru :) To je 8 urna služba, zato pa sem v postu predlagal Ekoskladu naj zaposlijo strojnika, ki bi se ukvarjal s tem. Jim nihče ne bi zameril dodatne porabe sredstev. Zanimivo pa sem iz večih koncev dobil komentarje o premočnih lobijih, ki tega ne bi dopustili.. Mi je pa vseeno žal, ker nismo šli do konca. Vedno sem zagovarjal, da tudi če uradne inštitucije tovrstnih poskusov ne odobrijo, bi ljudje imeli neprecenljivo možnost primerjave.

Tudi zaradi te želje po približni primerjavi, predvsem pa zaradi neverjetne naklonjenosti novitetam (saj včasih me to tepe, ampak nekdo mora stvari preizkusiti), sem se odločil, da na koncu na streho montiramo vakuumske kolektorje. Bomo pa mi poskusni zajček. Žal mi je Tadej, pri Sonnenkraftu ste bili krasni in iskreno sem vam hvaležen - so mi precej pomagali z nasveti, povsem zastonj naredili simulacije za praktično vse možne načine ogrevanja in načine distribucije toplote. In odločil sem se v korist poskusa. Izračun, koliko bi morali porabiti peletov letno (1000kg), če bi ogrevali s Sonnenkrat Komfort plus sistemom,  imam, sedaj bomo pa videli koliko bom peletov porabil z Greenlandovimi kolektorji. Če vemo, da verjetno vsaka simulacij malo pretirava navzdol, lahko mirno rečemo, da če porabim okvirno enako ali manj briketov, da je sistem Greenlanda vsaj enakovreden. Čisto v nič pa vse delo vseeno ne bo šlo. Seveda bomo rabili nekaj let, da bodo rezultati realni in ne bodo odraz ekstremnih vremenskih pojavov. Bomo povprečili recimo tri- oz. petletno porabo.

Tu se končuje saga o ogrevanju. Bomo rili v novitete in preizkušanje :) Saj si ne morem kaj, da ne bi. Saj to se vidi že iz tega da rinemo v zidano pasivo, ogrevano s pečjo na pelete in radiatorji. Če bi hotel enostavnost in ohranitev statičnega stanja, bi nabavil toplotno črpalko in jo priključil na talno gretje. Samo, kam pa pridemo brez preizkušanja novih stvari? Nikamor.

nedelja, 10. april 2011

Vmesni časi

Dolgo časa sem govoril, da bo izkop trajal en mesec, čeprav sem bil prepričan, da smo si dali vsaj en teden rezerve.... sedaj upam, da bo do takrat res končano. Cesta je narejena (brez finalne obloge seveda), izkop za trato, dvorišče in vrt tudi, tam, kjer bo stala hiša, pa zaenkrat nismo premaknili niti bilke :) Še fotke, da bo bolj jasno.



Kamioni, ki odvažajo skale, cesto pridno teptajo in utrjujejo

Kamen na kamen......

Izkop za trato z ene strani (hiša bo za bagerjem)


Trata še z druge strani.


Trenutno iščemo nekoga, ki bi ''poceni'' napravil 3m oporni zid. Ker so same skale, je sicer statično ne preveč zahteven, denarja pa vseeno kar precej pospravi. Smo poskušali z montažnimi bloki, vendar imamo preozko cesto, da bi se dvigalo pripeljalo do nas.

sreda, 06. april 2011

Statične ideje

Statične, ker se še vedno vrtim v krogu glede ogrevanja. Strojnik še vedno (še posebej po PHPP izračunu) vztraja, da so radiatorji najbolj primerni. Moji pomisleki ostajajo višja temperatura, načeloma večja poraba, vendar.... po drugi strani gre pri talnem ogromno (sorazmerno) energije v akumulacijsko v estrih in parket. In logika pravi, da v posodi z ''ničnimi'' izgubami, potrebuješ enako energije, da na hitro segreješ z višjo temperaturo ali počasi z nižjo. Pomislek je tudi enakomerna razporeditev toplote, ki je pri radiatorjih načeloma lokalno navzgor, pri talnem pa po celi površini, vendar....prezračevanje usmerja gibanje zraka in je ta problem skoraj izničen. Poleg tega je občutek toplote, ko se usedeš /nasloniš na radiator nezamenljiv, dokazano, pa toplote talnega gretja ne čutiš, ker jo zdravstveno tudi ne smeš. Trenutno se kljub statičnemu mencanju na mestu nagibam na stran peletne peči (z zalogovnikom in kolektorji) z radiatorji - če ne drugače v ''znanstvene namene'' :) Bom vsaj lahko poročal ali je bila odločitev pravilna.

Statične, ker je naš statik v parih minutah (tako se je zdelo nam, on je pa verjetno kar nekaj dni dela vložil v to) PORUŠIL idejo o Isoteq kletni etaži. To sem pozabil povedat. V vsem času od posta o betonski gradnji, so se na slovenskem trgu pojavili novi neoporni modularni zidaki Isoteq, ki imajo precej korigirano ''lepotno'' napako cene :) Kvadratni meter pasivnega zidaka je okvirno 30-40% cenejši od Isorasta, zidak je z vsemi certifikati in dovoljen za pasivno gradnjo. Kvaliteta je, kolikor sem jaz uspel videti, zelo dobra. Vendar so njihovi predstavniki še precej ...khm.... kako naj rečem.... nimajo pojma o pasivni gradnji. Zaenkrat. Zato sem jaz ubral drugačno pot. Pri podjetju varčna gradnja (http://www.varcna-gradnja.si/), kjer drugače prodajajo tudi Wolf zidake, so začeli tudi s prodajo Isoteqovih zidakov. No pri njih pa zelo dobro vejo kaj je pasivna gradnja, cena je pa tako ista, če kličeš na Isoteq ali pa Varčno gradnjo. In kakšna dva meseca smo bili prepričani, da bo kletna etaža iz Isoteqa - hitro narejena, lahko napeljavanje inštalacij, potresno varna.....
Ampak kot sem rekel. Statik je vse postavil na glavo. Očitno smo imeli z njim zelo veliko srečo, saj ga skrbijo potresi :) In je hišo sprojektiral na vertikalnih stebrih, debeline 30cm. Ja, stolpnico bomo imeli :) Sedaj plačujemo davek na to, da je bila hiša v osnovi mišljena za leseno gradnjo. Beton v izzidkih, nadzidkih, visečih konzolah..... je pa statično bolj zahteven seveda. Saj bi lahko imeli manjše vertikale samo potem ''podravljena velika grda škatla''. No in stebri 30cm debeline morajo seveda biti tudi v kleti, isoteq ima pa najdebelejšo sredico 20cm. In smo končali - oprosti Nataša za ves stran vržen čas.

Statične, ker se okoli mene kar iskri. Dobro dajmo najt nadomestek za klet.... Kaj pa? Joj, pa PHPP je bil že narejen na Isoteq  in zaključen....  %$#!&"!&%"!!!! ....Pa preklical sem naročilo porothemovih zidakov za kletno etažo, ki sem jih dobil po lanskoletni ceni...... $#"&!!!!!    
Ah saj bo. Baje bo sedaj naša hiška kot kozolec.... betonski stebri, vmes pa polnila, da držijo AB ploščo. In v kleti bodo ta polnila v obliki betonskih 25cm zidakov, ki jih bomo na noter obložili s 5cm  neoporja (kvazi isoteq zidak) in tako steno kot betonski steber prekrili s knaufom. Tako bodo inštalacije šle lažje not in izolativnost bo boljša, da ne zapravimo celega bogastva pri XPS ploščah, ki bodo na zunanji strani.

Statične pa tudi zaradi tega, ker banka Sparkasse že 8 tednov menca z odobritvijo kredita. Drugače so krasni, prejšnje izkušnje so bile izjemno pozitivne (kredit za parcelo sem dobil v 1 tednu), obrestna mera je nepremagljiva,  tudi osebne račune imamo pri njih in jih vsakemu priporočam, ker so daleč najugodnejši in najprijaznejši. In tudi najboljši stojijo na miru.... statično, vam rečem.....

petek, 01. april 2011

Stremenje k izboljšanju ali soljenje pameti Ekoskladu

Do sedaj sem se že tolikokrat obregnil ob Ekosklad, da bi bilo fino napisat nekakšna navodila, predloge za izboljšavo, ali kritiko, kakorkoli kdo vzame. To kar bom napisal, resno jemljem in glede na to, da je to NAŠ javni sklad, bi lahko imeli pravico do komentiranja racionalne porabe. V nobenem primeru tega na Ekoskladu ne bi smeli jemati kot še eno ''gundžanje'' vedno nezadovoljnih ljudi, ampak kot razmislek za možno izboljšanje sistema.

1. Ekosklad je super! (Najprej se je treba malo priljubit…. :))   Ne, čisto resno mislim. Državi mora biti v interesu, da gradimo ekološko. Že če bi denar od penalov, ki jih plačamo za previsoke izpuste CO2 (če imam prav v spominu okoli 100mio €), namenili za subvencioniranje gradnje manj potratnih stavb, bi kar lepo število hiš obnovili/zgradili. Prav je, da imamo ustanovo, ki daje subvencije, saj je finančna stimulacija, v današnjih časih velikokrat edina učinkovita. Vsi pač gledamo, koliko se kaj splača.

2. Država mora biti zgled! Nehat moramo gradit potratne državne stavbe. Ne more biti vse na plečih državljanov. Pasivni standard bi moral biti v prvi vrsti ideal državnih in občinskih stavb (upravne stavbe, šole, vrtci…) Konec koncev so to stavbe, ki bodo stale 50, 100let in bodo za časa svoje uporabe porabile bistveno več cekinov, kot jih sedaj prihranijo s poceni gradnjo in oblaganje z minimalno debelino toplotne izolacije.

3 Več denarja mora biti na razpolago za končne uporabnike – ljudi! Ne tako dolgo nazaj, sem šel preračunavat, koliko denarja vsako leto prispevamo državljani v Ekosklad. Zanimivo je, da se ta znesek iz leta v leto povečuje, na žalost pa ne moremo sorazmerno trditi za dvig izplačil. Saj so se zvišala, vendar neprimerno manj, kot je bilo pobranih sredstev. Ko so na enem predavanju ekosklada izvajalci povprašali predstavnco omenjene ustanove, kam grejo dodatna sredstva, je bil odgovor nekaj v stilu povišanih administrativno promocijskih stroškov. Birokracija!! Ekosklad nima kaj delat reklame in si delat povišanih administrativnih stroškov (razen tistih za poenostavitev in transparentnost postopkov)! Ekosklad je v osnovi razdeljevalec denarja in nič drugega. Skrbeti mora za to, da bo denar šel v prave roke. Verjemite, da bodo ljudje že izvedeli, če nekdo ponuja 20% sredstev za izgradnjo pasivne hiše :).

4. Nehajte s stalnim spreminjanjem pogojev rapisa. Treba se je odločit kaj hočemo čez 10, 15 let in nato postavit pogoje, ki bodo to omogočili. Naj razpis ostane 5 let enak, če želijo lahko dopolnjujejo seznam naprav, stvari, pri katerih smo tudi upravičeni do subvencije, ne pa pogojev kako do tega priti. Sedaj se vsako leto razpis spremeni, dodajo/odvzamejo kakšno področje, komplicirajo življenje sebi (beri povečujejo administrativne stroške), še najbolj pa državljanom. Ko sem prvič bral razpis, sem začutil močno potrebo po tem, da bi se vpisal na fakulteto za upravo. Ne vem, kako bi drugače znal izpolnit en preprost obrazec, kot po ene 3 letih intenzivnega študija. Vem, da je denarja načeloma premalo in da zapletenost izkoriščajo kot naravno selekcijo – na ta način kar nekaj graditeljev odneha, pade ven, skratka se prihrani nekaj drobiža. Ampak kaj je pa realen izplen? Zaradi nejasnosti morajo odgovarjat na neštete telefonske klice, nuditi pomoč pri izpolnjevanju, če pa že kdo pade ven, so to ponavadi manj izobraženi ljudje, ki imajo statistično tako že najbolj energetske obnove potrebne hiše. Ne vem a je to samo meni tako jasno? Če povzamem -naredite razpis, ki bo nekaj časa aktualen in se ga držite!!

5. Zaposlite matematika!!!! Mogoče sem tu malo oster, vendar enih stvari ne znajo zračunat. V nekaj postih poprej sem že ugotovil, da sta PVC okno z argonskim polnjenjem in Les-Alu okno s Kriptonskim polnjenjem povsem enako ekološka. Zakaj ekosklad torej daje večje subvencije les-alu oknom? Ok, eni bodo rekli domačo lesno predelovalno industrijo je treba vzpodbujat….Lepo vas prosim! To kar vzpodbujamo je AVSTRIJSKA lesno predelovalna industrija. To vem že kakšno leto, končno pa je prispevek o tem pripravila tudi pop tv. Najdete ga tu. Tu se tudi jasno vidi, zakaj je les tako drag v primerjavi z zidaki. Transport in skladiščenje v drugi državi, pač dvigneta ceno. In jaz kot končni uporabnik bom za enako ekološko stvar (npr. na primeru prej omenjenih oken) plačal 2-2,5x več. Višek denarja gre pa…. Kam že? Ko bi vsaj ostal v Sloveniji. Kmečka pamet pravi: Ekosklad skrbi za Eko gradnjo in življenje. Torej vzemite številke in izračunajte, kaj je Eko in kaj ni. Saj simulatorji obstajejo. Če imam jaz dostop do njih, mislim, da ni bojazni, da ne bi z državne uprave mogli dostopat do še boljših/bolj natančnih portalov.

6. Praktično preverite svoje subvencije. Na trgu je veliko novih materialov in niti projektantje, še manj pa mi investitorji, ne vemo, kaj je res in kaj ne glede superiornosti. To bi bil upravičen dodaten strošek Ekosklada. Zaposliti enega strojnika, ki bi skrbel za poskuse. Ena plača več, nič več. Roko dam v ogenj, da če Ekosklad začne ''priporočati'' izdelke, se bodo prodajalci/izvajalci tepli, da bi vam v test poslali svoje izdelke.  Lep primer so sončni kolektorji. Kaj bi Ekosklad stalo, da postavi na reprezentativnem mestu (ali dveh) v SLO dva sistema – enega vakumskega, enega ploščatega in bi KONČNO RAZČISTILI DILEMO KAJ JE BOLJ UČINKOVITO IN PRIMERNO ZA NAŠE PODNEBJE. Imam še boljšo idejo, s katero ubijemo več muh na en mah. Na manjše šole in vrtce montiramo (enako velike) testne sisteme – proizvajalci jih montirajo zastonj, država pa mesečno poroča o  dobitkih. Proizvajalci imajo dobro reklamo, vrtec zastonj energijo, ljudje pa preprosto odločitev, saj lahko na osnovi lokacije izberejo primerno rešitev zase.
Še marsikaj bi se dalo primerjat.

7. Prilagodite se domači arhitekturi. Strinjam se, da se za bolj ekološke materiale nameni več subvencij, vendar je pravilo 25%  (glej post ovojnina ni važna….) smešno. Veliko hiš v Sloveniji leži (hvalabogu) na neravnih, če hočete strmih pobočjih. Posledično imajo najmanj eno etažo vkopano v zemljo in za takšne pasivne hiše bi morala obstajati izjema. Vkopani deli zahtevajo ''naftno'' izolacijo in tudi če nad vkopanim delom gradite iz trstike in blata, boste najverjetneje pristali v III razredu subvencije (ki je mimogrede samo okrog 60% vrednosti lesenih sredstev). Mogoče, če se postavite na penjeno steklo, se lahko izognete ''degradaciji'', vendar, kot sem že rekel, ga ni nihče zares stestiral za primernost v podalpski deželi (lahko pa da se motim). Ena Nemčija je čisto drugače potresno zahtevna kot naša država na tektonski prelomnici. In nimaš koga vprašat, ki bi kaj pametnega povedal.

Tale post je sicer objavljen 1. aprila vendar vam garantiram, da nič od tega ni šala (prej nasprotno). Mene so pa tako ali tako vzgajali na način, da so prvoaprilske šale dovoljevali samo do poldneva. Zato sem počakal z objavo :)