sobota, 26. marec 2011

Prvi teden gradnje

Po koncu prvega tedna bom poskusil z video demonstracijami. Ne vem še kako bo vse skupaj delovalo in kaj blogger sploh omogoča, zato se za morebitna zatikanja opravičujem. Je pa tako, da z izkopom ceste zaključili, na mestu hiše je pa tudi že precej narejeno. Naš bagerist je popoln ''maher'' in se skozi skale prebija kot za šalo. Še vedno pa bo po grobi oceni trajalo vsaj 2 tedna, da bo vse pripravljeno za 1. fazo gradnje.



1. teden gradnje

petek, 25. marec 2011

Udobje brez meja

Prej ali slej pride na vrsto tudi vsebinska oprema hiše. Do sedaj sem mislil, da je težko izbrat materiale za okostje in obleko hiše… ha, dokler se nisem začel ukvarjati z drobovjem. Talne obloge, sanitarna keramika, luči, elektronske igračke, da o pohištvu ne govorim. Če hočeš obdržati trezno glavo, je najbolje vse zaupati notranjim opremljevalcem in se sprijazniti s pajčevinami v denarnici :) No, saj ni tako hudo… Res pa je, da smo mi eni tistih načrtovalcev, ki bi radi že pred prvim zidakom imeli izbrano barvo jedilnega servisa. :) V resnici bomo tele krožnike zbirali kasneje, bi pa res radi imeli izbrane talne obloge in sanitarno keramiko, ker te narekujejo nekatere napeljave in višine.

Že na prvem sestanku, ki smo ga imeli s projektantom elektro inštalacij, me je presenetilo, ko je po parih vprašanjih hotel vedet, če že vemo, kakšne luči bomo izbrali. Kakšne LUČI?! Jaz še vedel nisem iz česa bo hiša, on bo pa o lučeh. Je pa fino, ker nam je odprl svet ''elektro udobja'' ker verjetno brez njega o tem sploh ne bi razmišljali. Pa sedaj ne govorim o pametnih inštalacijah, te so poglavje zase. Npr. praktična izvedba nočne avanture hoje na WC: Trenutno pri nas zgleda tako, da vstaneš, pretipaš steno do stikala za luč in ''buf'' svetlobni šok, potolažiš boljšo polovico, da ni z otroci nič narobe in da še ni jutro in ko prideš k sebi, se komatozno odvlečeš do stranišča, na poti osvetliš pol hiše in se do tja že zbudiš. Hoja nazaj večinoma ni problematična, nazaj zaspat pa… kakor za koga.
Elektro udobna varianta enakega opravila pa je: Ob nočni omarici je stikalo, ki ga v napol snu ''udariš'', prižgejo se 1W LED lučke 30cm nad tlemi (2m narazen) do stranišča  (ena tudi v wc-ju). V spanju se odvlečeš do tja, ne da bi zares vedel, opraviš svoje in se vrneš po isti poti komatozen nazaj v posteljo. Zjutraj nič ne veš, nihče drug ni ''fleširan'' in spijo kot dojenčki. Super, a ne? In domislic, v slogu tele, je imel kar nekaj. No, včasih je šel že malo predaleč, saj ogrevanega pokrova wc školjke pa res ne rabimo. :)

Pametne inštalacije so postale bolj cenovno dostopne in dejansko lahko z njimi upravljaš vse od domofona do pralnega stroja. Samo še gumb za upravljanje ljudi jim manjka :). Tu je vsak drugačen, enim to odgovarja, drugim ne, res pa je, da moraš imeti pri uporabi nekaj tehničnega znanja. Skratka, če vam 3 daljinci delajo težave…. Je mogoče bolj ekonomično ročno prižgat plin na štedilniku. :) Generacija I-Otrok verjetno s tem ne bo imela težav in vam lahko brez težav nastavi različne načine režimov – dnevni, nočni, romantični, ni me doma, spim, sesam…skratka kar se spomnite. Na koncu tako ali tako uporabljamo samo dnevni in nočni režim :). Sistem nudi toliko, kolikor je sposoben uporabnik, skorajda ni omejitev. Mi ga verjetno ne bomo imeli, ali pa v zelo omejenem obsegu. Zaenkrat me preveč moti električna poraba, čeprav z asusovim eeebox računalnikom, kot serverjem za vse tole, porabi namreč povprečno okoli 20-30W. Za primerjavo, klasični namizni računalnik porabi v mirovanju (ko je prižgan in nič ne delamo z njim) okrog 120-140W.

Čaka nas še izbira ploščic, parketa in sanitarne keramike. Tu je pa ponudbe toliko kolikor je kupcev. In nimam nič pametnega za povedat. Kupili bomo tisto kar nam je všeč in bo stilsko/barvno sovpadalo z idejo naše hiše. Saj verjetno tako izbiramo vsi. To kar toplo priporočam je čimprejšnji seznam želja tudi za notranjo opremo (tako kot pri arhitekturi). Tako namreč nisi pod pritiskom nujnega nakupa in lahko mirno (beri enkrat za spremembo) beremo vse reklame,  ki padejo v naše nabiralnike in gledamo kdaj bo kakšna ''akcija'' ker je trgovcem pogorela hala, ali pa ker selijo proizvodnjo, ker zapirajo trgovino (zadnjih 10 let) in ostale ''natege''. Mogoče se pa kje vmes res najde kakšna res ugodna ponudba. Na ta način se lahko prihrani zajeten kupček novcev. Treba je vse to nakupljeno robo nekje shranjevati…Ob dejstvu, da 69% Slovencev živi  v lastnih (pozabili so dodati prevelikih) hišah, ni vrag, da ne najde vsak nekje enega žlahtnika s preveliko garažo, neizkoriščenim podstrešjem, kjer vsa krama lahko počaka. Je prihranek ob nakupu in shranjevanju bistveno večji kot strošek kasnejše selitve te nakupljene opreme.

ponedeljek, 21. marec 2011

Cesta v svet (vsaj do soseda)

Danes se je začelo zares. Že kakšno leto nazaj sem govoril, da začnemo spomladi 2011 in to se je uresničilo. Če bodo tudi drugi termini tako točni, pa tudi ne bo slabo :) Prvi dan smo se bolj ogrevali, zlasti zaradi arheologov, ki so morali biti prisotni pri izgradnji ceste.
In ne, ne se bat, ne bo vsak dan doživel takšne pompozne medijske pozornosti. Današnji pa je vseeno vreden nekaj slik, ker je otvoritveni. Ko bo kaj novega pa sledi ''update''.

Urejena krajina pred prenovo...
... in po prvi fazi odmetavanja za ''žličkarje''.

Kdo pravi da je velikost pomembna?



Sem že razmišljal, da bi se odpovedal bagerju.... tale bi bil cenejši :)








četrtek, 17. marec 2011

Toplota pri srcu (in vse naokrog)

Z ogrevanjem v pasivni hiši sem se toliko razbijal glavo, da imam že vsega dovolj. Bo pa zato malo daljši prispevek. Končna najbolj racionalna rešitev je nakup električnih radiatorjev, ki bi jih montiral v vsako sobo. Ampak potem adijo subvencije....


Kot sem omenil že v nekaj postih pred tem, smo v Sloveniji izumili pasivne hiše s sistemi ogrevanja, ki so najdražja možna varianta gradnje. Smisel pasivne gradnje naj bi bil v tem, da ni treba vgrajevati dragega toplotnega agregata, radiatorjev, razvoda talnega gretja,  ampak se ogrevamo toplozračno. Za to mora biti sicer izpolnjen pogoj - toplotne izgube manjše od 10W/m2 površine. In tu večina zgreši. Baje zato, ker imamo specifično klimo v podalpski naši domovini, zagotovo pa na lokaciji kjer smo mi, kjer vremenska napoved možnost nizkih temperatur in snega, pomeni mraz in sneg bosta zagotovo.


Skratka tistih nekaj srečnežev, ki imajo hišo s tako malimi toplotnimi izgubami, si lahko mirno privoščijo ogrevanje s toplim zrakom - s takoimenovanimi kompaktnimi napravami. Polovico denarja, ki ga prihranijo zaradi nenakupa ogrevala, pa lahko zapravijo za najbolj sufisticirane vlažilce zraka, saj je to edina slabost tovrstnega ogrevanja.
Preostalih 80% pa nas išče načine, kako smiselno (beri najceneje) zagotoviti vir ogrevanja za tako malo porabo energije. Naenkrat nastane paradoks, ko ne najdeš naprave, ki bi bila sposobna dovolj male produkcije toplote.


V grobem imamo dve možnosti - toplotna črpalka in ostalo (kotli - plinski, biomasni...). Z ekonomskega vidika se v glavnem najbolj splačajo toplotne črpalke, imajo pa dve ekološko ne tako dobri lastnosti. Za 1kWh električne energije moramo v Sloveniji pokuriti od 3 do 3,5Kwh ''visoko kvalitetnega'' Lignita. In če bi vse hiše, ki sedaj uporabljajo kurilno olje ali plin, preklopile na toplotne črpalke, lahko kar začnemo graditi TEŠ7, glede na to, da JEK2 verjetno ne pride v poštev. Druga neugodna lastnost je prav tako povezana s pridobivanjem elektrike. 1kWh električne energije proizvede 633 g CO2. Za primerjavo: briketna peč za enako količino energije v zrak spusti 6g, plinski kotel pa 244g CO2 (vir Wienerberger brošura). V vsakem primeru je z ekološkega vidika smiselna dodatna naložba v sončne kolektorje, ki skrbijo za ogrevanje sanitarne vode, pozimi pa lahko tudi pomagajo pri ogrevanju.


Tu pa je vojna cona - vakumski in ploščati kolektorji :) Kar nekaj strokovnih člankov sem prebral na to temo in moj zaključek je, da imajo vsak svoje mesto, ni pa univerzalnega pravila v stilu ta je dober, ta pa zanič. Zelo poenostavljeno rečeno so vakumski kolektorji malenkost boljši v mrzlih podnebjih in pri kratkih obdobjih ekspozicije, ploščati pa vsepovsod drugje. V vsakem primeru so edina možnost heat-pipe vakumci, vse ostalo je zastarelo okrogprinašanje strank. V slabo se jim šteje tudi to, da so vsi izdelani na Kitajskem, kupljeni po kitajskih cenah, pri nas pa prodajani s takimi, da ne veš ali kupuješ kolektor ali avto. Po pregledu ponudbe sem se jaz na koncu odločal samo med Sonnenkraftovimi ploščatimi in Greenlandovimi vakumci. Sonnenkraft je tu v prednosti, saj pri njih dobiš celoten sistem, ki je usklajen do potankosti. Po montaži lahko praktično pozabiš nanj. Ne razumem pa Ekosklada, da ne postavi referenčnega objekta, kjer bi končno primerjali učinkovitost enega in drugega tipa kolektorjev med sabo. Saj proizvajalci bi jim dali zastonj kolektorje, samo malo bi morali znati v reklamo zaviti zadevo :)


Če že sestavimo nek sistem, nam pa še vedno ostane dilema, kako to proizvedeno toploto razporediti po hiši. Kot najbolj logična rešitev se sliši talno ogrevanje, vendar če ima le-to kje svoje slabosti, se te pokažejo v pasivni hiši. V glavnem gre to na račun njegove počasne odzivnosti. Talna plošča je sicer res lahko ogreta samo na 25°C, vendar če pridejo na obisk 3 ljudje, bo plošča, kljub hitri reakciji sobnega termostata, ogrevala dalje. In skok temperature 3-4°je neizbežen. Ali obratno - jeseni, ko se pojavi potreba po ogrevanju šele zvečer, se bo talno gretje sicer vklopilo, vendar preden ogreje tlak in parket, že vsi spimo. Dobro, pa dajmo noter radiatorje. RADIATORJE?! A nismo delali 'uber'' napredne hiše, zato, da bi se znebili radiatojev, je verjetno odziv vsakega izmed nas. Vendar ideja ni neumna. Radiator z režimom 55-40 ali 45-30 (pač toliko večji), je opremljen s termostatsko glavo, ki dozira temperaturo ko jo rabimo in ga tudi zapre, če potrebe ni (tudi tu še nekaj časa seva v prostor). Samo toplotno črpalko gnati na 50° je milo rečeno nespametno, saj se precej pozna padec učinkovitosti. Poleg tega, če imaš sončne kolektorje, se lahko v hladnih zimskih dneh s temperaturo dvižnega voda 25° v talnem gretju, greješ samo na sonce.  Varianta vmes, ki nudi nizko temperaturo in hitro odzivnost, je stensko gretje. Ima pa praktično samo eno slabost - možnost preluknjanja napeljave domačih mojstrov. Pri nas so vse stene prerešetane in to se ne sliši kot modra odločitev.


In na koncu prideš do ugotovitve, da je najbolj smiselno vgraditi električne radiatorje. Tako ali tako se vse toplotne črpalke zrak-voda pod okrog -10° ogrevajo samo še z električnimi grelci, pa tega noben prodajalec ne daje na veliki zvon. Tudi pri toplozračnem ogrevanju so montirani električni grelci. Zakaj Ekosklad ne dovoli električnih radiatorjev, pa ne bom nikoli razumel. Denar, od nakupa grelne garniture z razvodom, pa bi lahko investitorji vložili v sončno elektrarno, ki bi pokrila potrebe radiatorjev in še ostale električne porabe celotne hiše.


Za kakršnekoli odločitve je koristno imeti PHPP izračun. V našem primeru hiša porabi 9 Kwh/m2 ogrevane površine letno, moč ogrevala 11W/m2. In pri Sonnenkraftu so nam šli izredno na roko, ter nam izdelali simulacijo možnih kombinacij. Imajo namreč računalniški simulator Polysun, ki precej dobro ovrednoti porabe, dobitke, izgube.... In rezultati? Naprimer njihov Solar Kompleet, ki je daleč najnaprednejša toplotna črpalka tipa zrak -voda kar sem jo videl, porabi letno 1440Kwh elektrike, če ogrevamo s talnim gretjem. Če bi jo priganjali na  55-40 radiatorje pa porabi 2172kWh. 
Alternativa je njihov comfort plus s 1000l zalogovnikom, na katerega priključimo zaenkrat edino zrakotesno kaminsko peletno toplovodno peč Rika Evo Aqua. Peletov bi morali pokuriti za 4200kWh, če bi vodo razvažali s talnim gretjem, če bi  jo segrevali do 55-40 radiatorjev pa 5751kWh. Se pravi ene 830kg peletov na leto s talnim gretjem oz 1100kg z radiatorji. Preračunano v solde enih 175€ (talno) oz. 245€(radiatorsko). Pa cena električne energije? Če bi ogrevali s Solar Kompleetom bi prišli na 175€.


Če ostanejo cene električne energije nespremenjene, se zagotovo bolj splača solar kompleet. Je pa manj ekološki, saj bi na leto v zrak spustili 910kg CO2, s peleti pa 5kg. In peletno peč se da z UPS-i poganjat, ker črpalke porabijo okrog 100kWh/leto, toplotno črpalko pa malo težje. Nikoli ne veš kdaj bomo imeli cunami in nam bodo izklapljali elektriko :)


Še enkrat povdarjam, električni radiatorji so zakon! 




PS: s par tedensko zamudo sem ugotovil (pa še nekdo me je pametno opomnil -hvala Andrej) da je treba tele izpuste CO2 vseeno postavit v nek realen okvir. Povprečen avto 130g CO2/Km ob povprečni vožnji (25000km/leto) v zrak spusti 3250Kg CO2. 3,57 krat več, kot ''ekološko sporna'' toplotna črpalka. Takole stvari padejo v čisto drugačen okvir. Res pa je, da bo treba tudi avtomobile zmanjšat in ko pridejo na trg električni....

OPOMBA 2013:  V dveh letih so se cene toplotnih črpalk tako pocenile, da tu sploh ni ceč dileme, saj peletarji nerazumljivo držijo cene visoke. Toplotno črpalko dobiš s kotlovnico vred za 6000€, kar je malo več kot stane samo kamin (brez črpalk, vgradnje, zalogovnika, brez kolektorjev...) Peleti so sicer eko in jih imamo tudi mi, vendar je trenutno ugodneje investirati v TČ in razliko denarja nameniti za fotovoltaične panele, ki tako zagotavljajo elektriko TČ brezplačno :-)





sreda, 16. marec 2011

Pridobitev gradbenega dovoljenja ZA TELEBANE

Ker nikjer na internetu zares nisem zasledil točnih navodil, kako naj se investitorji pripravijo, bom poskušal strniti postopek papirologije sam. Je pa treba povedati, da so zahteve posameznih upravnih enot (UE) lahko z malenkostnimi odstopanji, ki pa pomembneje ne vplivajo na potek.

Pred vlogo:
-         kupi parcelo na kateri se da graditi: na Občini se dvigne lokacijska informacija, ki razkrije prostorski ureditveni plan (PUP)- po domače kaj lahko in kaj ne smeš početi na takšni parceli. Obvezno se je pozanimati tudi na zemljiški knjigi, če parcela nima kakšnih plomb, hipotek in drugih bremen….
-         Preveri osnovno komunalno opremljenost: Tu mislim predvsem dostop do parcele – če poteka preko tujih parcel, naj bodo služnosti vpisane v Zemljiško knjigo (ZK). Drugi dve osnovni sestavini komunalne opremljenosti sta voda in elektrika – če nista na parceli ''pobarajte'' lastnike sosednjih priključkov, če sploh dovolijo napeljavo od njih – ponovno vpis v ZK.
-         Najdi dobrega arhitekta ali tipski projekt: ki bo skladen s PUP-om. Na koncu te kolobocije končamo kot ponosni lastniki Mape za PGD (pridobitev gradbenega dovoljenja) – kar točno to je. Velika debela mapa, ki jo rabimo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Znotraj te velike mape je več manjših mapc, vsaka za svoje področje. V vodilni mapca je na dolgo in široko razpisano, kako je vse skladno s PUP-om in kakšna je umestitev objekta v prostor, nato je mapca z načrti hiše, nato še mapce od strojnih, elektro inštalacij, gradbene fizike, požarne varnosti in na koncu mapca geodeta z geodetskim posnetkom. Skratka tale mapa PGD je ena velika klobasa. Da je veselje večje mora biti v vsaj 3 enakih izvodih (pri nas jih je bilo 5), zakaj tako, beri naprej. Priporoča pa se, da se v eni izmed teh treh zberejo samo originali, dve pa sta kopirani.




Ob vlogi na UE :
-         Skupaj z vlogo za PGD oddaj 2 izvoda PGD mape (2  tadebele), eno vodilno mapco v papirni obliki in eno vodilno mapco v digitalni obliki (CD) : En izvod PGD mape dobiš nazaj. Še nisem uspel razvozlati zakaj takšna praksa. Lahko da ima kaj opraviti  z racionalizacijo:)
Zraven pa je treba oddati še:
-         dokazilo o pravici graditi – če ste kot lastnik vpisani v ZK, potem posebnega dokazila ni treba, če pa boste elektro in/ali vodovodni priključek vlekli preko sosedovih parcel, pa je treba priložiti odločbe sodišča o vpisu morebitnih služnostih, za tovrstno početje, v ZK.
-         Soglasje strank v postopku:  Stranke v postopku so stranke v območju vpliva na sosede (SVOVNS) in morebitni služnostni zavezanci (SZ). Po domače – okrog hiše se,  glede na njeno velikost, izračuna pas, ki bi lahko vplival na sosede in vsi ki padejo not, so SVOVNS. Če vaša dovozna pot pelje preko sosedovih parcel in imate tam vpisano služnost, pa so ti sosedje tudi stranke v postopku kot SZ.  In če hočete hitro obravnavo, rabite njihova overjena soglasja. Overitev je lahko upravna ali notarska, samo, če to naredite na UE, stane 1,3€, če pri notarju pa 18€ :) V vsakem primeru morajo biti sosedje tam fizično prisotni z osebnim dokumentom.
-         Soglasje sosedov za bližnja srečanja: če bo hiša ali škarpa stala na manj kot PUP predvideni razdalji, morate predložiti soglasje soseda (spet overjeno notarsko ali upravno).
-         Plačate upravno takso (20€)

Na Občini: (ta del lahko za vas opravi tudi UE, samo traja dlje. V tem primeru morate oddati vse spodaj našteto kar skupaj z vlogo za PGD na UE. Če sta stavbi blizu, je bolje sam odkorakati do občine in tam:)
-         Oddate vlogo za izračun komunalnega prispevka. Čeprav reguliran s strani države, ga občine zelo različno zaračunavajo. V grobem odvisen od neto površine hiše in velikosti gradbene parcele (v nekem naprej določenem razmerju). Na to dodajo še utež komunalne opremljenosti. Če živiš sredi mesta, kjer imaš na voljo vse priključke na dosegu roke, je prispevek višji. Če si ''bogu za hrbtom'' pa nižji.
-         Oddate ENO PGD mapo: ki jo dobite nazaj ob odločbi.
-         Plačate upravno takso: (20€) (Če bi tale del opravili na UE bi pač tam plačali 2x 20€. Se nič ne profitira :))


Nato po oddaji vlog čičate in čakate. Če je kaj narobe, vas pozovejo k dopolnitvam. Če nič ne manjka, vam z UE pošljejo račun za gradbeno takso (200-300€, kar morate plačati na UE) in poziv k dostavi potrdila o plačanem komunalnem prispevku. Ponavadi so na občini hitrejši in izdajo  izračun, ki ga lahko plačate iz domačega naslanjača. Ti zneski so na  Občini Grosuplje zelo grobo nekje 53€/m2 neto hiše.

In ko dostavite račun o plačani gradbeni taksi in potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku, kmalu dobite GRADBENO DOVOLJENJE. Pošlje se ga vsem strankam v postopku in 8 dnevni pritožbeni rok na izdajo začne teči od dneva, ko zadnja stranka v postopku prevzame priporočeno pošiljko. Če se po 8 dneh nihče ne pritoži, je dovoljenje pravnomočno. Možno pa je tudi brez 8 dnevnega pritožbenega roka, če se vse stranke pisno odpovejo pravici pritožbe. Kakorkoli, najkasneje po 8 dneh JUHU ŠAMPANJEC!!!!

Saj ni tako komplicirano, a ne? Ne vem zakaj takšne kolobocije z vsem tem. Pri nas je bilo čisto enostavno. Takole:

V brošuri UE Grosuplje, ki naj bi bila v pomoč, je pod priloge zapisano ''overjena soglasja strank (ni obvezno)'' in sem seveda oddal podpise brez overitve. Po skoraj 3 tednih popolnega mrka, so mi poslali dopis, da bodo razpisali obravnavo (datum tega dogodka je 14-23 dni, po tem ko zadnji od povabljenih dvigne pošto o obvestilu o obravnavi). Zakaj so naredili to - ker nisem oddal overjenih soglasij :) Obravnavo pa je možno preklicati, če ta soglasja do obravnave dostaviš. Samo pri meni je bilo strank v postopku 21 (2 investitorja + občina + 18 sosedov). Polovica nad 60let, trije z resnimi zdravstvenimi težavami, eden od preostalih sosedov v vasi živi samo z naslovom, eni so doma 40km stran in imajo samo parcelo tu…
Pa nam je vseeno uspelo…. Zagotovo bo tudi vam! Samo ne vreči puške v UE, pardon koruzo. :)

petek, 04. marec 2011

Ekološko okno v svet

Naslednja stvar, ki pride na vrsto, je izbira stavbnega pohištva. Za pasivno hišo naj bi bilo okno s troslojno zasteklitvijo, s skupno toplotno prehodnostjo <0,8W/m2K. Ekosklad ima malo drugačne pogoje, ki se tudi spreminjajo, zato so za njih najbolj merodajni aktualni razpisi.
Oblika, izgled in materiali jih (zaenkrat) pri subvenciji za celotno pasivno hišo ne zanimajo, drugače je pri obnovi starejših hiš, kjer spodbud za vgradnjo PVC oken ni več.

Pri oknih je možnost izbire kar velika, v osnovi pa se izbira med:

VRSTO MATERIALA:  Les je zaželjen material, ker ne more nič premagati njegovega večno modernega in prijaznega izgleda, hkrati pa porabi manj vstopne energije (angleško: emboided energy, kar je izraz za vsoto energije, potrebne za pridobivanje osnovne surovine, predelavo, izdelavo, transport in uničenje.   vir: Tukaj  
Pa je res tako? Poglejmo podatke o vstopni energiji okvirja povprečno velikega okna:
-         lesen okvir: 230-490 MJ
-         barva za takšno okno: 95 MJ/m2
-         les-alu okvir: 950-1460 MJ
-         PVC okvir: 2150-2470 MJ
-         Aluminijast okvir: 5470 MJ

Iz podatkov bi lahko rekli, da se lesenega okvirja upravičeno drži oznaka ekološki, če nima čez aluminijaste prevleke, ki kar precej poslabša njegovo ekološkost, a je še vedno boljši od PVC profila. Ta ostane malenkost slabši, še vedno pa precej boljši od aluminijastega okvirja. Ampak zelo redko se govori o tem, da ima v resnici kar precejšen vpliv na ekološkost okna tudi STEKLO. (vir: Članek o vstopni energij alu-les okna z dvoslojno zasteklitvijo  Natančneje njegovo polnjenje. Argonsko, kriptonsko in zlasti xenonsko, ki ima ima daleč največji vpliv na končno številko. Za argonsko polnjenje je treba vrednostim okna dodati 2x 50MJ (trojna zasteklitev ima dvojno polnjenje), za Kriptonsko 2x500MJ in Xenonsko 2x4500 MJ. Pri oknu so tako znane vstopne energije za okvir,obloge, steklo, polnjenje, nizkoemisijski nanos, barvo... samo treba je sešteti ena in ena...


Skratka tako kot pri vseh drugih stvareh pri gradnji - ni posploševanja v stilu- ta je pravi, ta je zanič. Okna s xenonskim polnjenjem so zaenkrat zeloooo redka, troslojno steklo ima toplotno prevodnost 0,4 W/m2K, in temu primerna je tudi cena. Z energijo enega les-alu okna s xenonskim polnjenjem (kot trgovci radi rečejo - mercedes med okni) lahko naredimo  skoraj dve ALU-Arg okni. Hkrati lahko s to količino energije proizvedemo štiri in pol PVC okna z Argonskim polnjenjem ali 4 LES-ALU okna s Kriptonskim polnjenjem. (Pozor, ti dve okni sta popolnoma enako ekološki!!!! Obe imata ''emboided energy'' okrog 2,4 GJ). In tu se računa standardno PVC okno z jekleno ojačitvijo. Če vzameš profil Geneo, ki tega nima...? Pa v bistvu ne vem, ker Rehau podatka o vstopni energiji ne navaja, pradvidevam pa, da je, zaradi manjka jeklenih palic (20MJ/kg vstopne energije), ta manjša.   Najbolj ekološka so klasična lesena okna brez obloge, z argonskim polnjenjem. Z energijo enega ''mercedes'' okna jih lahko naredimo dvajset. Z energijo 1 PVC okna  pa dobiš 4-5 klasičnih lesenih oken.

Je pa leseno okno treba vzdrževati, PVC pa ga skorajda ne potrebuje. Razlika je tudi v ceni. Po mojih izkušnjah je cena  lesa 1,7 do 2,3 kratnik cene PVC okna. Pri naši hiši (60m2 oken) je najboljši PVC profil stal okvirno  13.000€, najcenejši leseni (Jelovica) 22.000€ in najdražji leseni (Internorm) 30.000€.  Subvencije, ki jo da država, je 50€/m2, ne več kot 30m2, se pravi 1500€. Če bi gledal na to, da vgrajuješ ekološka lesena okna brez aluminijaste obloge, je to smeha vredna spodbuda. Po drugi strani pa, če nekdo na račun ekološke preference, dobi 1500€ zato, ker je vgradil les-alu okno s KR polnjenjem, namesto PVC, je pa to popolno stran metanje denarja Ekosklada, ki je plačal nekaj, kar ni res!! Se pa zmeraj odloči vsak sam.
OPOMBA 2014: Cene so se močno popravile. Oktobra 2014 je razlika za hišo 4 članske družine med PVC okni (od GVT) in Lesenimi okni od M-Sore (optimo 92) samo še okrog 1500€. Dejansko je takšna izbira potem resnično ekološka in do denarnic prijazna.

VRSTA ZASTEKLITVE: dvoslojnega ni mogoče dati, ker odpadeš iz subvencij, troslojno pa se dobi z različnim polnjenjem :) V glavnem imajo stekla U vrednost 0,5W/m2K ali 0,6W/m2K.  V končni oceni toplotnih izgub se upošteva toplotna prevodnost okvirja in okna posebej. PVC so bila nekaj časa tu v rahli prednosti, sedaj pa so lesarji pričeli goljufati ekologijo in v lesene okvire tlačiti poliuretan, tako da ni več nujno, da je lesen okvir toplotno slabši ob PVC. Je pa res, da je vpliv okvirja na skupno toplotno prevodnost vgrajenega okna večji pri malih oknih, kot pri velikih panoramskih stenah (kjer okvir zajema mali delček celotne površine). Ko sem ravno prej omenjal M-Soro...všeč mi je, da so namesto poliuretana v njihove okvirje raje začeli vključevati zrak, za kar si zaslužijo pohvalo.

BARVA: Ta rubrika je pa bolj za sladokusce. Okna lahko dobimo praktično katerikoli barvi, tako da se lahko sklada z našimi strešniki, avtom, kravato ali najljubšo vrtnico, ki raste pred hišo. V vsakem primeru se morajo skladati s PUP-om :) (protorski ureditveni plan občine). Če gre verjeti katastrofikom je bela barva prihodnosti – ker na žgočem planetu ni pametno imeti prevelikih sprejemnikov toplote :)

In kaj smo se odločili mi? PVC RehauGeneo, izvajalec Nagodeti d.o.o. (ne pvcnagode, s temi nisem imel najboljših izkušenj. Je pa malo zmede zaradi enakega priimka) Najprej smo hoteli lesene, ampak nočemo vsakih nekaj let obnavljat zaščitnega sloja na lesenih oknih, torej preostane les-alu in PVC, ki imata glede zahtevnosti vzdrževanja podobne lastnosti. Glede na prej povedano je pa jasno, da je izbira med njima enostavna. Ekološki sta podobno, cena pa je bila v letu 2011 nenormalno različna. Če bi danes izbiral ponovno bi verjetno izbral lesena.
  
Je pa za moje pojme Geneo najbolj dovršen PVC profil, je namreč mikroarmiran. Kot tak ne rabi jeklenih ojačitev v profilu, v prostor, ki bi ga zasedal aluminijast profil, so dodali neoporno izolacijo in še znižali U vrednost do 0,85W/m2K za okvir. Nagodete pa zato, ker so se bili najbolj pripravljeni pogovarjati glede montaže, ki je bila planirana tako, da bi bila okna večinoma izvedena v toplotni izolaciji in ker sem njihovo montažo na pasivni hiši že videl. Kasneje se je sicer izkazalo, da smo idejo o montaži v izolativni sloj opustili. No, izbral sej jih tudi zato, ker so za vse našteto dali najugodnejšo ceno. Tudi GVT so bili v ožjem izboru, z enakimi plusi kot nagodeti, samo na koncu se pač moraš za enega odločit. Bom pa o izvedbi še poročal, da vidim če je hvaljenje upravičeno :) Glede na sedaj videno, ne bi smelo biti težav.

Opomba 2014: Sama montaža je bila izvedena večinoma ok. Narobe so bila vgrajena le dvižno drsna vrata, ki so se malenkost posedla, ampak so to popravili. Tudi postopek vgradnje takšne stene so spremenili, tako da sedaj ni več težav. Skratka plačali smo davek tega da smo bili med prvimi, ki smo si to Geneo steno vgradili (na trg je prišla kakšen mesec prej). Imajo pa Nagodeti sedaj (tako kot vsi naši izvajalci) kar precejšnjo gužvo in je odzivnost reklamacij včasih slaba. Saj potem vse uredijo, samo čakaš pa precej.