ponedeljek, 28. februar 2011

Ovojnina ni važna...važna je... No je!

Pri pasivnih hišah je ovojnina še toliko bolj pomembna kot pri klasičnih hišah. Čeprav bi nekateri dejali, da hladilnik tudi rabi samo 5cm stiroporja, da mraz ne uhaja ven in da  je zidanje 50+cm zidov neumnost, je dolžina, pardon debelina, zelo pomembna. Pasivna stena mora imeti čim nižjo toplotno prevodnost, a vendar imamo ob tem še neke čudne želje, da zid ne sme biti grajski. Včasih so že vedeli zakaj tako debeli zidovi, samo zrakotesnost in RAL motaža oken jih je malo dajala :).

In z izbiro izolacije padeš v vihar večne vojne- kamena volna VS stiropor. Kaj drugega pri opeki pravzaprav ni resna opcija, čeprav se bo zagotovo našel kdo, ki bo predlagal organske materiale. In ko se naveličaš poslušati argumente za in proti, se usmeriš raje v izolacijo tal. Hiša bo na temeljni plošči, s katero najlažje zagotoviš neprekinjen toplotni ovoj in tla brez toplotnih mostov, kako težko pa naj bo izolirati ena tla...Ha! XPS (stirodur) navadni, XPS banjice, penjeno steklo.... Čeprav mnogo manj opcij, tudi tu zadeva ni premočrtna, tudi tu poteka vojna – mineralna ali ''naftna'' izolacija.
Penjeno steklo je naravni, s strani Ekosklada ljubi izolator, čeprav nihče zares ne ve, kaj se z njim zgodi, ko ga močno streseš (pa ne že spet s potresi :)), je pa super, ker nima kapilarnega vleka vlage. Za nas največja slabost je potrebna debelina nasutja. Zaradi slabše izolativnosti od XPS-a ga je potrebno v večji debelini - v našem primeru same skale to pomeni tudi do 1 teden bobnične telovadbe za sosede, da o stroških ne govorim. Odločitev je enostavna, če bi živel na zemlji pa..... bi se bolj pozanimal :) Skratka XPS bo na dnu. 

Nazaj k težavni temi. Zaradi ekološkosti gradnje smo zagrizli najprej v kameno volno. Ravago prodaja Rockwool frontrock Max-e fasadne plošče, ki so nadpovprečno trdne in toplotna prevodnost (λ) je 0,035W/mK. Super, cena pa..... hja, ne tako super. Razlika pri izdelavi fasade iz kamene volne ali recimo ene iz neoporja, je za našo hišo po predračunih 4500€. To je pa že naša kaminska peč (skoraj). Ampak saj Ekosklad da več subvencije kot je dražja kamena volna in to ne bi smel biti problem. (takrat še nisem poznal pravila 25%)
Sem pa takrat enkrat začel bolj podrobno gledati naš načrt in sem opazil :), da imamo 20cm napušča. (to nam je všeč mimogrede) Telefonski klici naokrog ljudem, ki bi imeli kakšen pameten komentar, niso pomagali. Če bi poslušal prodajalce, bi lahko zaključil, da so sedanji sodobni materiali v zaključnih fasadnih slojih tako napredni, da lahko hišo postaviš na dnu Blejskega jezera, izolirano s kameno volno, da ne bo pomote, in bo vse suho. Zdrava pamet pa pravi, da mokre razmere zahtevajo na vlago odporen material. Kaj poslušati?

Ekosklad je pripomogel k lažji odločitvi z njihovim pravilom 25%. Če imaš večji delež naftne izolacije kot to, padeš v najnižji stiroporni razred subvencij. In če imaš vkopano kletno etažo si zelo hitro na 25%. Mi smo šli tam čez in če poleg nižje subvencije prišteješ še višjo ceno kamene volne, je naenkrat odločitev za izolacijo iz neoporja ''zelo modra, ker imamo kratke napušče'':)

opomba 2013: Tisto, kar sem naknadno odkril zaradi svojega osnovnega poklica, pa je obremenitev za zdravje, ki ga kamena volna povzroča in postavi njeno "eko" zgodbo v zelo vprašljive vode. Pri proizvodnji mineralne izolacije v okolje uidejo enorme količine formaldehida, ki je neposredno rakotvorna snov. Knauf Slovenija je npr. največji onasnaževalec s formaldehidom pri nas. Ursa ni dosti boljša. Tisto kar je zaskrbljujoče je tudi vlaknasto-mineralna struktura samega izolativnega materiala, ki je vsaj alergogena, če že ne povzroča zarastlin na pljučih in raka. Ko se enkrat poglobiš v sestavo in uporabo, je zgodba prav shrhljivo podobna tisti z azbestom. Zaenkrat znanost sicer zanika vsa takšna namigovanja, vendar je bilo tako tudi na začetku uporabe azbestne izolacije. Skratka stvar nikakor ni tako nedolžna, na žalost pa tudi ne črno bela. In čeprav se lahko na tole objavo pritožijo vlaknarji, naj v naprej povem, da nimam nič proti kameni volni, sem pa previden, ker je sumljiva. Del, kjer je prezračevana fasada imam tudi sam oblečen v kameno volno, ravno tako sem kameno volno vtaknil v predelne stene, zaradi zvočne izolativnosti. Res pa je, da sem izbral tisto bolj trdo, ki ima v teoriji vlakna bolj vezana med sabo kot običajni "puhec, ki ga knaufarji tlačijo med profile). Res je tudi, da je stiren, ki s katerim imajo opravka delaci v proizvodnji EPS in XPS izolacij ravno tako verjetni karcinogen, čeprav po odzračevanju sama izolacija postane inertna in se ne spreminja več. Tudi dejstvo, da za samo proizvodnjo porabimo precej energije, mu ni ravno v pohvalo in daleč od oznake zeleno. Je pa tudi res, da je treba vse izdelke gledati v duhu trajnosti. Če je nek izdelek večen in inerten, kot je EPS, bo verjetno enkrat že not prinesel tisto vstopno energijo... No, tako ali tako, ko prebereš kakšne strokovne članke na temo vstopne energije, ugotoviš, da je pravzaprav beton tisti, ki oba (kameno volno in EPS) močno prekaša in je za eko oznako bolj pomembno varčnost pri betoniranju, kot vrsta izolativnega materiala. 

Kot sem omenil že prej, se s paroprepustnostjo ne obremenjujem. Hiša ima prisilno prezračevanje, problem bo kvečjemu presuh, ne vlažen zrak (po enem letu življenja v hiši lahko potrdim, da to še kako drži - pozimi je vlažnost pod 50%). Gledano sedaj nazaj, ko imam podatke tudi o zdravstveni plati, se sliši vse enostavno. Je bila pa to ena najtežjih ekoloških odločitev pri gradnji. Čeprav kasneje skušaš opravičiti svoje odločitve s tem, da primerjaš vstopno energijo neoporja s kameno volno in ugotoviš, da ni takšne razlike.  Tudi dejstvo, da ima neopor pri enaki debelini boljšo izolativnost  in da boš na ta način zmanjšal tisto razliko pri vstopni energiji napram drugim bolj eko izolacijam ti ne pomaga kaj dosti. Zares pomirjen sem bil šele, ko smo namesto toplotne črpalke (ki je spet kratkovidno zelo eko, ko pa razmisliš kako v Sloveniji pridobimo elektriko in koliko je izgub do takrat, ko se pojavi v naši omarici, pa seveda ni več v tako zelenem sijaju)  predvideli biomasno ogrevanje. Ta pa našo hišo postavi pred vse najbolj eko hiše s toplotno črpalko. Po ene dvajsetih letih.... :) O energijski temi pa kdaj drugič.

nedelja, 27. februar 2011

Opečna streznitev

Na koncu se je seveda izkazalo da se zarečenega kruha največ poje :) Kot sem že omenil, je bila edina stvar, v katero smo bili prepričani na začetku, da hiša ne bo iz opeke. Mislim, da nismo hoteli čakati, da se posuši malta v fugah in na zidovih ali nekaj takega.

Ker smo še vedno kolebali glede armiranega betona, sem enkrat čisto slučajno šel na dan odprtih vrat, ki jih je pripravil porotherm. V resnici mi je bilo čisto odveč, ampak sem si rekel, da če sem videl že čisto vse možne načine gradnje, moram pa še tega in potem neham hodit po dnevih odprtih vrat. Jih sicer vsakemu priporočam, sploh na začetku, da dobiš vtis kakšne so zmožnosti in omejitve posameznega načina, kasneje, ko se že kaj naučiš, pa postanejo večinoma preveč splošni. No in na tem informativnem dnevu so mi dali misliti. Kar kakšen mesec sem nato zbiral informacije in prišel do naslednjih zaključkov, ki so zacementirali (zaglinili :)) končno odločitev:

Porotherm ima idealen zidak za opečno gradnjo pasivnih hiš: Njihov 30cm dryfix zidak ima λ =0,15W/mK, kar je vrhunsko, zida pa se z enokomponetnim poliuretanskim lepilom in tako odpadejo toplotni mostovi na mestih fug (čeprav v realnosti po moje to ni zares problem). Gradnja je hitra, ne rabiš preveč strežačev, ni mešanja malte in najbolj zoprnega dela – čiščenja na koncu vsakega dne. (opomba 2013: na koncu gradnje veš, da je to samo reklamna parola, ker je na gradbišču toliko drugih procesov, ki zadevo zasvinjajo) Ampak, kot vse, ima tudi nekatere slabosti. Glavna je višja cena. 30cm zidak je okrog 30€/m2 in dodatno je (bila) krepko zasoljena cena lepila – skoraj še enkrat toliko za 750ml pločevinko. Očitno so to pri porotthermu ugotovili, tako da je bila celo leto 2010 promocijska akcija »lepilo zastonj«. In akcija še kar traja. Vsi bodoči graditelji, s katerimi sem se pogovarjal, so takšno ceno lepila označili za …rop :)

Za toplotne mostove je poskrbljeno: za vse vertikalne vezi in vogale imajo predpripravljene polistirenske kalupe – kot opažniki pri betonski modularni gradnji, samo da so iz navadnega stiropora (čakamo vogalnike verzije 2.0 - z neoporjem). Toplotne mostove okrog AB plošč se rešuje z venčnim stirodurjem, hiša pa tako ali tako stoji na plavajočem temelju v izolacijski banjici in je posledično, po končani fasadi, bolj ali manj enakomerno obložena s slojem toplotne izolacije.

Toplotna akumulacija sončne energije je v tovrstnih hišah najboljša: Eden izmed osnovnih principov delovanja pasivne hiše je izkoriščanje energije sonca, ki baje (zaenkrat) ne izstavlja računov. Hiša nakopiči prejeto toploto v opečnatih zidovih in so tako temperaturna nihanja bistveno manjša. Pri betonski modularni gradnji je takšen sprejemnik AB medetažna plošča (če nima talnega gretja, ki seveda izniči sprejemanje. Za kopičenje rabiš temperaturni gradient, ki je pri toplih tleh od gretja manjši), z neoporjem obložene notranje stene pa preprečujejo shranjevanje v betonskem jedru. Pri leseni montažni gradnji shranjevanja skoraj ni, se pa precej lastnikov takšnih hiš nato odloči za kakšno zidano steno v pritličju. Poleg tega, da je toplotni regulator, lahko deluje še kot kontrolor vlage (odvisno od ometa).

Gradnja je od naštetih najcenejša: Gradbinci so tovrstnega načina navajeni in niso toliko podvrženi modernim cenam :) 

VENDAR NI VSAK POPOLN – in tako je tudi tu. Slabosti, ki pestijo tovrstno gradnjo so:

Treba je biti natančen – zaradi zakonitosti pasivne gradnje. Izvajalec ne more biti vsak, ki ima 5 minut časa, tako kot je bilo to pri gradnji naše sedanje hiše. Zrakotesnost zagotavlja neprekinjen notranji omet, pri vgradnji stavbnega pohištva, je treba toplotne mostove zmanjšati na minimum.

Potresna varnost je slabša kot pri betonski gradnji: Saj zadosti vsem standardom, vendar glede na to, da naša ljuba deželica leži na stiku Afriške in Evropske  (Evroazijske) tektonske plošče, ta podatek ni zanemarljiv. Mimogrede, a veste da smo (geološko) tektonsko v resnici v Afriki :). No vsaj večina slovenije je, z izjemo Korošcev in najsevernejših Štajercev, ki so v resnici Evropejci. Pa še ena stvar je neverjetno zanimiva – to da imamo TEŠ na eni tektonski prelomnici (Periadriatski šiv – stik Evroazijske in Afriške plošče ), JE Krško pa na drugi (Krško Brežiška prelomnica). Očitno sega genijalnost okoljskega ministrsva več generacij nazaj. Po moje je kaj v njihovi pitni vodi:). Vprašanje kaj bi se zgodilo s takšno po predpisih grajeno hišo pri enem večjem potresu.

Gradnja je počasnejša- to je eden večjih minusov, seveda ob predpostavki, da se zadeve lotimo klasično. Konec 2013 se je pojavil nov način gradnje v kontroliranih pogojih, ki nudi izgradnjo hiše v pol leta. Ampak v času nastanka objave si s trajanjem gradnje nisem belil glave, ker se mi je zdelo leto in pol pač nujno zlo. 

Več kot očitno je, da so minusi drugotnega pomena in na koncu je pravzaprav odločitev precej enostavna. Opeka je zakon!

četrtek, 24. februar 2011

Beton je beton...


Seveda nič ni univerzalno odličnega in nič drugače ni pri gradnji iz modularnih neopor zidakov. Ponavadi je po vsakem navdušenju faza mirovanja, nato pa začneš realno ocenjevati kaj to pomeni zate. Pri nas so pomisleki sledili takole:
- Življenje v armirano betonski kletki: ideja življenja v prostoru, ki ga obdaja armirana kletka, je kljuvalo vsakega izmed nas. Vsi poznamo učinek Faradejeve kletke in trditve v slogu ''valovanja na zemlji in njihovi vplivi na človeka so nedokazan larifari'', nas ne prepričajo. Ker ni čisto tako. Pa ni treba iti v ''hard core'' kitajsko/indijsko miselnost, da smo v resnici eno samo valovanje, tudi uradna medicina ve, da s spreminjanjem valovanja  okolice lahko vplivaš na rast in razvoj celic. Tisto česar bi se vsi morali zavedati pa je, da ''nekaj ne morem dokazati'' ni sopomenka za ''ni res''. Dokazljiva dejstva so, da je signal mobilnega telefona v betonskih hotelih slabši. Hiše so sicer manjše in zato z manj težavami – sem videl Isorastove hiše, ki tega problema sploh nimajo in take, kjer signala preprosto ni.  No, pa pridemo do dileme – je v resnici odsotnost elektromagnetnega smoga slabost? Po moje ne, samo kaj pa zemeljsko valovanje na katerega naj bi se nezavedno odzivali? Vse živali se, zakaj bi bili mi drugačni? Vem da so to zelo težke filozofske teme, vendar so točno te teme hodile po naši glavi. In tudi v medicini pogosto naletimo na glavobole, nespečnosti, ki se jih ne da nikakor pojasniti, nato pa pacienti obrnejo posteljo in spijo kot dojenčki. Če bi našel kakšen pameten zaključek, bi napisal novi bestseller in predaval na Harvardu, tako pa pišem blog :)

Opomba oktober 2014: Tudi klasično zidane hiše v današnjem času imajo vgrajene toliko armature, da je v večini od njih telefonski signal zelo slab. Odsotnost elektrosmoga sicer ni nujno slaba stvar, problem je samo v tem, da naši telefonu v hiši delujejo z maksimalno močjo in takšni imajo dokazano precej večje stopnje EM sevanja. Če uporabljaš prostoročno telefoniranje, to ne bi smel biti problem, če pa je telefon vseskozi pri glavi...pa po moje to ni ok.

No, v takšni filozofsko brezupni situaciji, se je kot ideja na internetu pojavila možnost gradnje s klasičnimi zidaki. In seveda začneš primerjati še v to smer. Ugotovitve?

- Toplotna akumulacija in kontrola zračne vlage je slabša od zidane oziroma je ni. Tu so neoporni zidaki kar nekje tam kot montažne hiše. Ker imajo na notranji strani neopor, ta preprečuje, da bi se toplota in vlaga shranjevala v betonski sredici, za potrebe kasnejšega oddajanja. Kar nekaj proizvajalcev je razvilo tudi modularni zidak, ki ima namesto neopornega notranjega sloja glineno opeko, je pa kar precej dražji. Ponavadi za najboljši izkoristek zidaka zahteva še glineni omet, ki še dodatno obremeni proračun. JE pa to dobra rešitev.

- Gradnja je dražja od klasično zidane. To gre (upravičeno) skupaj z bonitetami, ki jih sistem prinaša, nekaj pa gre tudi na račun modernosti. Kako bi drugače pojasnili dejstvo, da m2 neoporja v 40 in nekaj cm modularnem zidaku (od tega je okrog 28cm neoporja+15cm zraka) stane grobo rečeno 120€, če kupiš pa samo neopor pa je m2 enake debeline 24€. Ne morem se čisto odločit kaj stane tistih 100€- distančniki (ki so plastični, ne zlati), zrak ali oblika lego kocke, ki v nas obuja spomine iz otroštva. No resno, nekaj je gotovo na račun stabilnosti in oblike, ostalo je pač moda. Dejstvo pa je, da če sestaviš klasični zid z najdražjim (najboljšim) zidakom (porotherm dryfix) in dodaš zunaj plast neoporja, nato pa primerjaš z zapolnjeno modul steno, je klasična 20-30% cenejša. Seveda velja izračun za steno z enako U vrednostjo.

In na koncu vsak omeni še tisto znano: Ja, pa taka hiša vendar ne diha, pa ja ne boš živel v polivinil vrečki in še bi se kaj našlo. To pa pri nas ni bila neka huda dilema. To da stiropor ni parna zapora vemo že nekaj časa, in tudi poskusna bivanja v hišah iz ''polivinil vrečke'' niso prinesla pretiranega potenja ali pomanjkanja zraka :). Tudi kakšen članek na to temo se najde od ljudi, ki o tem kaj vejo: Prvi del in drugi del
Je pa pri dotičnem članku treba upoštevati, da je avtor tegale članka zaposlen v Fragmatu (možen konflikt interesov).

Dihajoča debata se pojavi že pri leseni gradnji (difuzijsko odprta oz. zaprta gradnja) samo razen 10-20% finančne koristi, po moje pametnih razlogov za tovrstno početje ni. Edina stvar, ki je po moje pomembna, je pravilno zaporedje vgrajenih materialov, da vlage ne ujamemo v konstrukcijo. Samo jaz nisem gradbinec...res, pa je, da tudi ne trgovec :-)
In so šli v zrak vsi zagovorniki bio eko ultra zdrave izolacije, ki poleg tega da ''diha'' še uravnava vlago v prostoru (pozor!-vse to nazaj preko parne ovire ali celo parne zapore :)) in je nasploh edina prava, ki bo rešila ta planet. Dobro mogoče sem malo preoster. Saj izolacijo na osnovi naravnih materialov podpiram, menim da ima svoje mesto in zagotovo porabi manj energije za svoj nastanek. Obstajajo pa tudi slabosti, ki jih nihče ne omenja. O superiornosti pa naj presodi bralec sam. Celulozni kosmiči so podobna zgodba. Dobra stvar je reciklaža in dolgotrajen prehod toplote skoznjo (dolg fazni zamik), je pa kemično obdelana, da ne gori in da se v njej ne zaredijo glodalci. Čeprav tudi to ni čisto res, dokazano samo poginejo v njej, ker celulozo pojejo in jih borova sol dehidrira do smrti. Verjetno pa ne smrdijo prav dosti, ker so v resnici mumificirani :).  Poleg naštetega vsebuje celuloza verjetno tudi kar precej ostankov težkih kovin, ki jih je časopisni papir absorbiral, ko so na njem kraljevale črke (črnilo).

Ko so nas, še pred začetkom sestave projekta, spraševali s čim bomo gradili, je bil naš klasičen stavek: ''Še ne vemo, ampak zagotovo ne klasične gradnje.'' No, na nek način to drži....

torek, 22. februar 2011

Betonsko upanje

Po streznitvi je bilo treba najti alternativo. Votli zidaki iz neoporja so se slišali kot dobra ideja. Že pred opustitvijo lesene ideje sem bil ogromno v kontaktu z Varčno gradnjo, podjetjem za zastopstvo Wolf zidakov in njihova – no, saj ne vem kaj Nataša pravzaprav je -šefica, PR-ovka J (verjetno vse v enem), je precej časa porabila za to, da je potrpežljivo odgovarjala na moje utrujajoče mejle, ko sem hotel zvedeti vsako podrobnost. Ta prijazna Nataša je nato prevzela zastopstvo zidakov Isoteq, ki so precej cenejši in baje ustrezno certificirani). (opomba 2014: Tudi Isoteq zidaki so zabredli v slepo ulico, kako je sedaj s tem ne vem več)) Pa nisem jo zasliševal samo o zidakih, o pasivnih hišah na splošno. Tudi njihov blog o gradnji hiše mi je dal zelo dobro predstavo o prednostih in slabostih sistema. Zelo hitre informacije sem dobival tudi z Arhema, kjer prodajajo verjetno najbolj prodajan tovrstni zidak Isorast, vendar jih zadnje čase drugi proizvajalci že dohitevajo. Je bila pa interakcija z Arhemom bolj uradna, za moje pojme preveč usmerjena v prodajo izdelka in zato odbijajoča. Z vsakim vprašanjem sem dobil zraven pošte še 4 priponke o stvareh o katerih nisem spraševal (Glapor, pa arhitekturo…).

Če ti prejšnji projekt pade v vodo zaradi cene, greš seveda najprej gledati koliko je primerjava  z betonom in tu se je tovrstna gradnja obnesla bolje – seštel sem njihov predračun, dodal cene betona, armature, fasade, notranjih sten, oken in vrat (da sem lahko primerjal) in dobil presenetljiv rezultat. 150.000€, ampak za vsa 3 nadstropja in kletno ploščo zraven. In smo šli v lov za informacijami.
Tele informacije zbiramo bolj ali manj za vsako stvar, ker nas je doma toliko na kupu, in vsak ima svojo predstavo o stvareh in svoje predsodke. Neka demokracija pač mora bit – saj si marsikdaj želim, da bi bilo vse bolj diktatorsko, zagotovo bi pobralo manj časa in energije, res pa je, da sem moral zaradi pomislekov ostalih n- članov preveriti podatke, ki jih verjetno ne bi. Je pa nekako logično, da je vse to preverjanje padlo name, ja J.

In kaj smo ugotovili?
- Zida se hitro in čisto: Eni bolj kot drugi, tu prednjači Wolf, ki ima ''custom made'' zidake, oštevilčene po mestu kamor spada, z malo žaganja in z zelo malo ostankov. Isorast plačuje ceno, ker je bil na trgu med prvimi in z leti uporabe so drugi razvili malenkostne prilagoditve. V glavnem za zaključke uporabljajo plošče, ki jih vtakneš v votel zidak in za njim odrežeš. V osnovi so pa vsi enaki – postaviš zidake kot lego kocke in zaliješ z betonom – ''voila'' in stena je gotova.
- Hiša je večna J - odpornosti na staranje in take potresne varnosti, kot se jo doseže s temi zidaki z drugimi možnostmi za hiše težko dosežeš. Tu imata Wolf, Isoteq in zadnje čase tudi Basf malo posebne distančnike – skratka vezi med zunanjim in notranjim neoporjem so pri teh dveh drugačne (čim manjše) in dobiš bolj monolitno steno. Isorast je malenkost slabši, verjetno najslabšo rešitev pa imajo pri ProKoncept-ovih zidakih, kjer zunanjo in notranjo ploščo veže kar neopor. Vez je debeline enih 5x10cm, po dolžini zidaka na vsakih 25cm in tako po moje vzame prevelik volumen betona. In zakaj je vsa ta gradnja bunkerjev pomembna? Zadnje čase se pojavlja občutek, da so seizmične aktivnosti na svetu vse pogostejše, ampak to je lahko samo posledica boljše informatizacije in poročanja o vsaki pasji procesiji. Moj brat geograf bi rekel, da je vse to ciklično. Samo kaj ko so tile zemeljski cikli ponavadi daljši od moje življenjske dobe in če bom živel v enem izmed teh…. J No, to bom pri naši hiši najbolj pogrešal. In statiku moril, naj naredi najbolje kar lahko. J
- Inštalacije so mala malica: Ker imaš na notranji strani plast neoporja, ga z žarilno nitko ali olfa nožem odrežeš, not daš vodovodno/električno cev in zagipsaš. Brez razbijanja in prašenja (če je bil projekt dobro pripravljen in ups, niste pozabili lukenj za prezračevalne cevi, pa odtoke in podobno)
- Hišo lahko precej poceniš s samogradnjo: to je dejstvo. Montažne hiše si ne bi upal postavljati sam, tole pa… se sliši enostavno. Zidake dobiš v paketu z inštruktorjem, ki pa zaračuna okrog 200€, eni ti ga pa podarijo zastonj J Tudi inštalacije bi naj bile cenejše, pravzaprav bi se vsega lahko lotil sam. Še najpogosteje so se (glede na moje ugotovitve) ušteli pri zalivanju betona – postrani stene in počeni zidaki so lahko problem.
Verjetno bi se še našla kakšna prednost, ampak tele so bistvene, kar se mene tiče. To,da je hiša zrakotesna in brez toplotnih mostov je normalno, ker je pasivna, mogoče je to tu malenkost lažje doseč, če je hiša škatlasta. Pri našem načrtu bi imeli s toplotnimi mostovi enake težave, kot jih imamo s cegli.

In tak seznam bonitet je pognal nov val upanja, da bomo vseeno le dočakali topel bunker, pardon dom. J

ponedeljek, 21. februar 2011

Leseno navdušenje

Po začetnem navdušenju glede načrta se seveda pojavi dilema na kašen način postaviti to veleumetnino. Trstika, glina, volna in ostale ultra bio metode nas niso prepričale, tako ali tako pa smo bili prepričani, da bomo gradili leseno hišo. Vabile so nas prednosti, kot so:
-         ekološko neoporečna gradnja z najmanjšo vstopno energijo
-         les ima toplino in mehkobo in tega se zavedajo tudi prodajalci (čeprav v resnici te opevane mehkobe skorajda ne vidiš, ker je vsa skrita pod knaufom in fasado)
-         gradnja je hitra, ključ od hiše lahko dobiš prej kot v 6 mesecih
-         vse je narejeno na računalniku v halah, s tem je zagotovljena ponovljivost gradnje in kvalitetna izvedba (še bolj pri panelni, kot pri skeletni gradnji)

Naštete slabosti nas niso motile:
-        slaba akumulacija, ob manjšem faznem zamiku toplote, s tem pa nihanje temperature pozimi ob izpadih elektrike in pregrevanje poleti (splošno velja da je pasivno hišo težje ohladit kot ogrevat) – to pregrevanje je potrebno vzeti v kontekst pasivnih hiš. Če se primerjajo pasivne hiše med sabo, je pregrevanja pri montažni gradnji, še posebej z uporabo mineralne ali stiroporne izolacije, največ. V vsakem primeru se ob pravilnem senčenju temperatura tudi v najhujši vročini v nobeni pasivni hiši praviloma ne dviguje nad 26-27°, kar je v povprečni slovenski hiši brez klime večinoma nedosegljiv ideal
-         krivljenje (krčenje) lesa in s tem večanje možnosti za luknje v izolaciji. Čeprav to vsi, razen enega monterja, zanikajo. Tudi posedanje izolacije z leti naj ne bi bil problem, je pa potrebno paziti na kvalitetno vgradnjo
-     nepreverjenost materialov, ki so na trgu nekaj let in imajo hkrati 30, 40, 50 letno garancijo
-         bojda malenkost dražja gradnja, ker je na ključ
-         kletno vkopano etažo iz lesa ne moreš napraviti in zato potrebuješ zidani spodnji del

In smo začeli razpošiljati predračune… Ker sem hotel čimbolj primerljive predračune, sem ubral naslednjo taktiko. V teoriji morajo notranja oprema s talnimi in stenskimi oblogami, ogrevanje, prezračevanje in elektrika stati enako, ne glede na to ali bomo gradili s kosmiči vate ali betonom. Se pravi, hotel sem predračun za zunaj gotovi objekt. Stene, fasada, streha, okna, vrata, gole notranje stene, ostrešje brez strešnikov (ker jih še nismo izbrali). Večinoma so se kar držali in rezultati? Za našo hišo, vendar brez kletne etaže in temeljne plošče, je bila najnižja ponudba 150.000€ (Marles), 180.000 (Jelovica) in 195.000 (Lumar), če naštejem samo najbolj slavne. Ostali so popadali med njih. Ko smo prišteli še manjkajoče stroške, je bil končni znesek celotne gradnje 350 - 400.000 €.  Tudi na ključ predračuni niso kazali nič bolje, najcenejša ponudba je bila 1200 €/m2. In to kakšen ključ - hišam je manjkala ureditev pod temeljno ploščo (elektrika, kanalizacija, priklop na kanalizacijo ali BČN)) in sama temeljna plošča, v nekaterih drobnih tiskih je bilo navedeno celo, da ponudba na ključ ne vlključuje podzidka...Razlike do dejanskega stanja, ko bi lahko s ključem zakorakal v hišo je za povprečno hišo okrog 50k€, pri nas pa preko 70k€.  In je denar odnesel toplino in mehkobo lesa.

Tu smo pač specifični. Tipske pasivne hiše na ključ se še vedno dobijo tudi za 1000€/m2 v akciji (in po odbitju subvencije Ekosklada, a ob upoštevanju, da so to samo deli nad temeljno pločo), vendar smo ugotovili, da vsako odstopanje od tipskega projekta kar nekaj stane. In še eno pomanjkljivost smo opazili pri tipskih hišah - vgrajujejo premajhne okenske odprtine v mansardnem delu in so hiše pretemne. Meni se zdi da varčujejo na napačnih mestih.
Malenkost cenejši so s.p.-ji, ki ravno tako postavijo skeletno hišo, vendar cena pri nobenem ni padla pod 135.000€. Še enkrat poudarjam, da za 2 nadstropji zunaj gotovega objekta, zidana kletna etaža in temeljna plošča sta še dodatek.

Razlogov za in proti je tu še veliko, tukaj sem samo hotel omeniti glavno ''težavo'', ki je končala naše leseno navdušenje.