torek, 25. januar 2011

Nepotrebni stroški

Takole bi se glasil blog daljnega leta 1980, ko so naši starši gradili lepe, ravno prav velike, energijsko zelo varčne hiše. In do vseh teh spoznanj so prišli sami – brez dodatnih nepotrebnih strokov za npr. arhitekte, statike, električarje, zidarje, krovce… Lepo vas prosim, eno hišo pa ja znamo postavit. Zidake mečeš na kup in vidiš kaj bo nastalo, če je soba premajhna, zraven nje narediš eno večjo, sproti improviziraš. Protipotresniki… izolirana fasada, ah dajte no. Če si pa komu kaj rekel, je bil odgovor:«Saj so že naši očetje tako delali, pa še vse njihove hiše stojijo«.

Na Gradbenem inštitutu ZRMK so naredili analizo kakovostne gradnje v 20. stoletju in najboljše hiše so se gradile v prvih 20. letih prejšnjega stoletja. Nato je s svetovno krizo začelo primanjkovati surovin, za tem je vojna ustavila gradnje. S komunizmom se je začela doba navideznega razcveta, zidalo se je po kvantiteti, ne po kvaliteti. Protipotresnost je bila nepotreben strošek, veliko stolpnic v večjih mestih, iz tega obdobja, se bo ob prvem večjem potresu podrla kot hiša iz kart.. Vrh ''vrhunske'' gradnje je bil v letih '70-'85. Hiše, načrtovane za družine z 6. otroki, ki bodo, ko odrastejo, seveda živeli doma, pa še te načrte so velikokrat med gradnjo povsem spremenili. Gradil je vsak, ki je znal držati kelo in fangl, gradbeni material je bil najslabše možne kvalitete v 100-letni zgodovini, zunanja izolacija je bila 'brezveze', ker so bili energenti cenejši kot stiropor.. Med bolj brilijantnimi zamislimi se najde ideja o uporabi elektrofiltrirnega pepela za izdelavo zidakov – cele stanovanjske soseske so se, zlasti na Celjsko-Savinjsko-Šaleškem koncu, gradile iz tega poceni RADIOAKTIVNEGA materiala. Za to fazo gradnje že imam lastne izkušnje, tudi 15 let sem živel v EF hiši.  Na srečo se ponoči ne svetim. Vsaj ne dolgo. :)

                                          
 Arhitekturna brilijantnost samogradnje

V 90. letih so na srečo preklopili k varčnejši gradnji, hiše so bile še vedno prevelike, ampak vsaj izolirane so bile bolje. Kvaliteta gradbenega materiala se je začela izboljševati. Od časa do časa se je našel kdo, ki je za svojo hišo najel arhitekta. In tu pridemo do – po mojem mnenju – glvnega akterja za zniževanje stroškov. Dober arhitekt bo sicer nekaj stal, vendar bo izrisal hišo, ki bo optimalna za zahteve stranke, prostori bodo kar se da izkoriščeni, združil bo tri druge profile, ki lahko pripomorejo k racionalnejši rabi virov (električarja, strojnika in statika). Vsaka zasnovana stena bo imela svoj namen in bo trdno čuvala ta namen do naslednje ZRMK raziskave, ravno prav osvetljena in po potrebi namočena in prezračevana. :). Takole bi se pa glasila reklama za arhitekte. :)
Resnica je nekje vmes. Seveda se najdejo arhitekti, ki niso ravno na nivoju (kot v vseh poklicih) , vendar večina je dobrih in če hočejo obstati, se zate potrudijo in so pripravljeni na neskončne popravke naročnikov (kar vprašajte našo arhitektko, po moje naslednje leto ne bo nič risala, da si malo opomore od naših izmišljotin). In končni izdelek je tak, da imaš poleg funkcionalne hiše tudi natančen popis materiala potrebnega za izgradnjo in dejansko lahko primerjaš predračune ponudnikov (v  primeru, da poleg projekta PGD izdelaš tudi PZI) ter tako prihraniš 10 tisoče € (po mojih predračunih). Ker drugače ponudniki nevidno izpuščajo kup enih postavk, da znižajo svoj predračun in tako izpadejo kot najbolj ugodni. Ko pa so dela opravljena…. Šok v denarnici.
Opomba 2013: Pri nas je bil popis del praktično neuporaben, saj sem med gradnjo ugotovil, da je bolj pomemben občutek, ki ti ga da nek izvajalec, kot pa predračun. Tako ali tako tekom gradnje hitro ugotoviš, kakšna je realna cena nečesa na trgu in so vsi izvajalci tam-tam. Ko pa je treba zadevo izpeljati, je bistveno pomembneje, da je narejena strokovno in z odnosom, kot pa poceni in s komplikacijami. In ja, ta občutek je imel vedno prav - na žalost tudi takrat, ko ga nisem poslušal, pa bi ga moral...

Pri pasivni hiši je arhitekt nuja. Na žalost, tu ni več pravila: »večina jih dela dobro«, ampak samo tisti, ki so se o tem zares poučili. Ko smo izbirali našega arhitekta, smo ugotovili, da pravzaprav veliko njih načrtuje sedaj moderne, pasivne hiše, njihovo znanje pa…. Jaz sem, po tej ugotovitvi, najprej pogledal načrte njihovih pasivnih hiš in sam pri sebi nastavil čisto preprost filter – kvadratura okenskih površin na severni steni. Ne boste verjeli, koliko ''pasivnih'' arhitektov je imelo velikih steklenih površin na sever. No, pri pregledovanju načrtov smo našli tudi arhitektko, ki je takrat ravnokar (opomba v hišo je vseljena od 2011) zaključila svojo pasivno hišo. (če bi kdo hotel pogledati, je hiša tu: http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/si-baza-podatkov-lesena-pasivna-hisa-starc.htm#) Njeni načrti so bili popolni, pasivni in lepi hkrati, inovativne rešitve kamorkoli se obrneš. In po prvem sestanku smo se odlično ujeli. Od takrat naprej smo mi zadovoljni, arhitektka pa verjetno preklinja dan, ko se je spustila v našo odisejado 
:). No, saj na splošno ji ni hudega, res pa je, da smo jo s svojimi željami utrujali, je pa na svoj izdelek lahko upravičeno ponosna. O projektu pa drugič.

13 komentarjev:

  1. balkon brez vrat in oken?:):)najboljši počitek je na takem balkonu, ker te nihče ne moti...

    OdgovoriIzbriši
  2. No, na to pa res nisem pomislil... Lahko pa se motim, mogoče je pa bilo tako v načrtu :)Saj njegova dela sem pa že videl - arhitekt Mojmir Leni, udia :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Ahhaha, si me pa nasmejal! (((:
    Imam eno vprašanje: brskam in gledam,
    pa ne najdem, kje pišeš o kaminu?
    Bi mi zelo pomagalo kaj prebrat.
    Drugače pa najlepša hvala
    za super blog!
    Lp,
    Neža

    OdgovoriIzbriši
  4. ja, to so bili časa, ko smo bili še polni elana in mladi, ko sem pisal še duhovite poste. Sem opazil, da je tista zagretost malo izginila :-)

    Drgač bo pa objava o kamiu najkasneje v 2 tednih. Zdej bom šel po vrsti, tako kot se je dogajalo zadnje 3 mesece. Kamin je skoraj na koncu.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. No je čutit malo ciničnosti,
      ampak tud za humor bo še čas,
      sem prepričana!
      (;

      Izbriši
  5. Matej...sedaj ko si pri koncu (to itak ni nikoli). Koliko drži ta stavek, ki si ga poln elana, kot praviš napisal pred gradnjo: "In končni izdelek je tak, da imaš poleg funkcionalne hiše tudi natančen popis materiala potrebnega za izgradnjo in dejansko lahko primerjaš predračune ponudnikov (v primeru, da poleg projekta PGD izdelaš tudi PZI) ter tako prihraniš 10 tisoče € (po mojih predračunih)"
    Ali bolj poenostavljeno vprašanje: ali ti je bil PZI v pomoč in ali so cene na papirju držale tudi na terenu? Ti je bil mogoče v pomoč pri pogajanjih za ceno?
    Bi mogoče kak del (če si imel popoln PZI) izpustil: elektro, strojno....

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Niti ena cena na papirju (razen Nagodetov) ni bila na koncu enaka, kot je bila na ponudbi. Vse so bile vsaj 10% višje.

      PZI za tako veliko hišo je bil nuja, to lahko potrdim tudi sedaj, ko razmišljam bolj pesimistično. Bolj kot se stvari intenzivno odvijajo, večja je verjetnost, da bodo izvajalci naredili kaj po svoje, ker nimaš časa, da bi vse preveril. Pa če preverja (povprečen) nadzornik je še slabše, ker je še redkeje tam. Če imate srečo in ste izbrali res dobrega, potem bo komot sledil, vendar rabi PZI. ČE je PZI dobro narejen, naredijo po projektu in je tako kot mora biti. Velikokrat se je zgodilo, da sem ugotovil, da so stvari kar narejene in to čisto tako kot sem hotel, čeprav se nismo dogovorili :-)

      Izbriši
    2. aja.... popis del sem po moje uporabil ene 4x. ta je po moje najbolj odvečen, čeprav ima, tako kot sem napisal, velik potencial šparanja. Sem pa jaz na koncu izvajalce izbiral samo še na dobro ime, sploh nisem zbiral predračunov...

      Izbriši
  6. Kako si pa prišel do liste izvajalcev, da si lahko primerjal imena? Namreč, jaz sem iz Maribora in nikakor ne vem kako najti izvajalce, oziroma če težje, kako najti listo dobrih izvajalcev (glede na ceno)...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Stricek google, potem pa pod pod noge in obisk, da vidis kaksni so. Ko govoris z njimi jih vprasas ce poznajo koga dobrega za druge faze. Ce tisto kar sprasujes ni njihova konkurenca, znas od izvajalcev dobiti najboljse sezname...

      Izbriši
  7. Živijo,
    Najprej čestitke za odličen blog in upam, da bo še dolgo ostal.

    Zanima me koliko je še optimalna kvadratura okenskih površin na severni steni za čim boljšo energetsko učinkovitost stavbe? Obstaja kakšno generalno pravilo koliko oken dati na S stran, da ne bo prevlikih izgub? V vsakem primeru verjetno velja, da morajo biti okna na S čim manjša..
    Kako je s strešnimi okni na S strani strehe?
    Hvala.
    lp, Jure

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Projektira se celostno, glede na celoten objekt. Ni univerzalne optimalne kvadrature, ker je odvisno od lege objekta na parceli, debeline izolacije in mikroklime. Če bi živeli pa na južni polobli, bi bila pa kvadratura velika :-)

      Strešna okna so z mojega vidika izbrana samo tam, kjer res ne gre drugače - drugače imajo izjemno slabo razmerje med svetlobo in velikostjo ter ceno. Poleti se tam vse pregreva, pozimi nanje zapade sneg...

      Izbriši
    2. No, če so na sever...se ne pregrevajo. Je pa treba računati, da je U strehe zraven okna 0,1, tam kjer je okno pa 0,7-1.

      Izbriši