nedelja, 23. januar 2011

Absolutne resnice

Ko sem pregledoval pogoje za pasivno hišo, so se neprestano pojavljali eni in isti podatki, kot nekakšen pravilnik, ki ga sprejmejo naši vrli poslanci. Če nisi naš.... si nepasiven J Če povzamem bi bilo nekako takole.

ABSOLUTNE resnice!

1. Zemlja je okrogla in kroži okrog sonca :) baje.

2. pasivna hiša je definirana kot zgradba, ki po izračunu PHPP (računalniški simulator) porabi manj kot 15kWh/m2 (1,5l kurilnega olja/m2) ogrevane površine. 
In to je to, tako preprosto... ja na žalost tu zraven spada še ena majcena, majcena podrobnost, ki jo pa večina investitorjev in arhitektov ignorira, čeprav ne vem kako je to sploh možno - toplotne izgube morajo biti manjše od 10W/m2. Gleda na videno pri nas večina pasivnih hiš zadosti kriteriju po ogrevanju, ne pa kriteriju po izgubah - in zato imajo pasivne hiše vgrajen sistem ogrevanja. Prava pasivna hiša se ogreva toplozračno in je cenejša kot ''slovenska'' pasivna hiša, ki ima vgrajeno ogrevanje s talnim ali radiatorskim gretjem. Kdaj smo tu zgrešili ne vem, sumim pa da imajo ponudniki ogrevalne opreme prste vmes. 
Kako ti dve zahtevi zagotoviš, je tvoja stvar, kakšne materiale uporabiš, tudi, dokler ustrezajo standardom za pasivno gradnjo. Večinoma pa je to stvar arhitekturne zasnove in naravnih danosti, saj je po moje glavni princip pasivne hiše v izkoriščanju naravne toplote sonca.

3. Pasivna hiša mora imeti prisilno prezračevanje s sistemom za vračanje (rekuperacijo) toplote.  Brez tega ne gre. Da bi skozi okna lahko zagotovili zadostno izmenjavo zraka in hkrati porabo energije ohranili na nivoju pasivne hiše, je nemogoče. V praksi (in po PHPP) ima ista (povprečno velika) hiša, pred vgradnjo rekuperatorja,  25-35kWh/m2 večjo porabo energije, kot po njej.
Tudi če bi zidal klasično energijsko potratno hišo, bi se odločil za vgradnjo takšnega prezračevanja. To namreč skrbi za stalno svež zrak v hiši, kar je danes, ko okna (tudi najbolj energijsko ''potratna'') tako tesnijo, da ni več nobene druge izmenjave zraka, nuja, če nočeš živeti v zatohlosti.
Kot že povedano v prejšnjem odstavku, se (lahko/mora) tudi ogrevanje vrši preko vpihovanja zraka. Slabost (nezanemarljiva) takšnega načina ogrevanja pa je presuh zrak pozimi. Zato tudi ne bentim preveč čez našo zasnovano hišo, ki se ogreva preko mlačnih radiatorjev (40-35°C), pozimi pa lahko vlago kljub temu ohranjaš na vsaj spodobnih 50-55%. Res pa je, da bo zaradi vlažnega luksuza 10.000€ dražja. Koliko vlažilcev zraka je že to :) 

4. V oceni toplotne porabe stavbe ni stroškov za ostalo energijo – elektriko in pripravo tople vode. 
V resnici v definiciji prava pasivna hiša porabi :
≤ 120 kWh/m2 primarne energije letno
≤ 18 kWh/melektrične energije letno


Če ste energijsko potratni z razsvetljavo in električnimi aparati, končni mesečni račun ne bo tako zelo nizek. Ugotovil pa sem, da nihče ne pove, da povprečno  prisilno prezračevanje porabi (relativno veliko) elektrike. Za 2 ventilatorja (vstopni in izstopni) po 50W, krat 24ur in na dan znese 2,4kWh, na mesec pa 74kWh. Ob trenutnih cenah elektrike je to od 7 do 8 €/mesec samo za prezračevanje, odvisno pač pri komu naročate elektriko. Če prezračevanje poženemo na malo več (80%), poraba tistih ''ventilatorčkov'' pri našem modelu (paul novus 300) poskoči na 90W, odvisno seveda od moči naprave. Ampak te konice na srečo niso preveč pogoste.
Skratka če zadostite kriteriju po porabi energije za ogrevanje, boste po Ekoskladovi definiciji imeli pasivno hišo, odgovorno pa bi bilo načrtovati tudi ostalo porabo tako, da zadostite še drugim energijskim kriterijem, čeprav nas nihče ne vleče za ušesa če tega ne storimo. In vsi vemo, kako se končajo stvari, ki niso obvezne...

5. pasivna hiša je zrakotesna, z izmenjavo zraka manj kot 0.6volumna na uro (kadar ventilator na vratih pri Blower door testu dela razliko 50Pa med notranjostjo in zunanjostjo). Normo je postavil V. Feist oz. njegov inštitut. Glavni razlog pa ni tak, kot ga razlaga večina - preprečitev toplotnih izgub skozi špranje. Te so tako majhne, da so se že pojavili pritiski, da bi Feist to načelo izločil iz pogojev za pasivno hišo. Vendar, kot lahko povemo tisti, ki smo ga imeli čast poslušati (na youtubu, kje pa drugje? J), je sam jasno povedal, da je edini razlog za ta pogoj,  preprečitev poškodb na konstrukciji stavbe, ki bi ga povzročila vlaga v tem zraku, ki bi uhajala skozi špranje (in bi seveda kondenzirala). Po domače to pomeni lastna kontrola kvalitete gradnje.

6. V pasivno hišo sodijo samo okna s troslojno zasteklitvijo, z nizkoemisijskim nanosom, skupna toplotna prehodnost Uw<0,8W/m2K.
No tu pa že treščimo v sivo cono. Če pogledamo povzetke raziskav, ki so jih delali na poskusnih objektih vidimo, da je res dejstvo, da pri 3-slojnih oknih z nizkoemisijskim nanosom z večanjem kvadrature  zasteklitve poraba enrgije v stavbi pada. Povedano po domače - če večaš steklene površine, nižaš porabo, ker skozi njih več dobiš, kot izgubiš. Vendar pri dvoslojnih opazujemo enak efekt, sicer manj in računica velja samo do nekje 40m2 steklenih površin. Če ne verjamete, evo slike iz predavanja dr. Feista:







Je pa treba izpostaviti, da je tu podatek samo za steklo - kvalitetno steklo ne zagotavlja tudi kvalitetnega okna, saj so lahko izgube pri okenskih okvirjih nekaterih ponudnikov bistveno prevelike.
Eni zagovarjajo dvoslojno zasteklitev na južna okna, ker so prek njih veliko večji sončni dobitki (dvoslojno steklo ima prepustnost za sončno svetlobo okrog 80%, trislojno pa okrog 50%) Sploh ideja v kombinaciji z ruletami je zanimiva. Te bi pozimi ponoči spustili in izboljšali toplotno prevodnost…. Skraka siva cona. No vse je pa jasno na našem Ekoskladu. Tam ni dileme, če hočeš peneze, jih moraš prej zapravit za trislojna okna.

OPOMBA 2013: V realnosti se je pri nas pokazalo, da je vseeno bolje, če je zasteklitev 3 slojna, pa čeprav je g vrednost stekla (prepustnost za sončno svetlobo) samo okrog 50%). Kadar namreč sije sonce, je v hiši hitro prevroče (tudi, če je zunaj minus), veliko pa je pozimi zelo mrzlih dni brez sonca in takrat so izgube preko dvoslojne zasteklitve precej večje. 



5 komentarjev:

  1. Lep pozdrav, "toplotne izgube morajo biti manjše od 10W/m2"
    ne razumem tega pojma....a je to mišljeno za material, a je to mišljena toplotna prehodnost?

    OdgovoriIzbriši
  2. Izracun phpp poda tudi vrednost toplotnih izgub stavbe, se pravi na m2 zunanje stene in na podlagi se racuna moc ogrevala, ki mora biti vsaj toliko kot so izgube. Tako kot je mozno predvidet toplotne dobitke (celo za vsako steno posebej), je mozno predvideti toplotne izgube, ki morajo biti po definiciji manj kot 10w/m2. to ni enako kot toplotna prevodnost, je pa seveda od nje odvisen podatek. je nekaksna koncna bilanca umestitve vseh podatkov o posameznih toplotnih prevodnostih sten, podnebnih razmer in orientiranosti objekta.

    OdgovoriIzbriši
  3. torej glede na toplotne izgube se določa moč ogrevala (črpalke, rekupirator, ali oboje...=
    kako izgleda ta PHPP simulator? a je to naprava povezana s softwarom?

    OdgovoriIzbriši
  4. Phpp je samo racunalniski simulator, ki pa je bil narejen iz mnozice prakticnih raziskav in podatkov, ki so jih dobili, ko so v devedesetih razvijali pasivno hiso. je kot sufisticirana excelova tabela v katero vpises kvadrature sten in oken, njihovo orientacijo, lambda vrednosti za vse materiale v ovoju (tudi okvirje in stekla oken) itd itd.... in na koncu izpljune rezultat porabe, dobitkov, izgub...

    OdgovoriIzbriši
  5. Odličen prispevek ;) Sam se ravno odločam o pripravi projekta za lastno hišo. Ker sem pred kratkim začel spremljati informacije o pasivnih hišah mi tale prispevek zelo prav pride. Hvala

    OdgovoriIzbriši