ponedeljek, 31. januar 2011

(Ne) Življenjski PROJEKT

Za to, da bo hiša čimbolj funkcionalna  in bo življenje v njej prijetno, je po mojem mnenju nujno potrebna prilagoditev željam investitorja. In tako smo se projekta lotili tudi mi.

Pa še to – za razumevanje velikosti objekta in obsega gradnje, je treba nujno pojasniti, zakaj vseskozi uporabljam ''mi'', ''nas'' ipd. Smo ena redkih plemenskih ureditev v Sloveniji, ki živi v eni hiši in nismo nomadskega izvora ali priseljenci :). Trenutno v neprilagojeni hiši živimo 4 generacije (7 ljudi in pes) in nihče nam ne verjame, da je to prav fino. Res pa je, da ima vsaka starostna skupina znotraj plemena (z izjemo mladoletnih) svojo avtonomijo. Na tej stopnički večina slovenskih družin pade in sploh ni važno na kateri strani starostne meje je krivda. Mladi si ponavadi avtonomijo razlagajo kot svobodo odločanja in lastne prostore, ob tem, da jim starši zagotavljajo pralno-kuhalni-varstveni servis. Starejši pa pod avtonomijo pojmujejo pravico do lastnega miru in hkrati obveznega dajanje natančnih navodil potomcem. Ne ena ne druga avtonomija nista preveč dolgoročni in končni rezultat so starši oz. stari starši, ki ostanejo v prevelikih hišah sami, ali pa skupno življenje, kjer  mladi odrasli ostanejo na razvojni stopnji najstnika. Če zelo posplošim in poenostavim ….

Mi imamo malo drugačna pravila in z manjšimi modifikacijami delujejo že 10 let. Z novo hišo pa bi to plemensko ureditev lahko prestavili še stopnjo višje. V resnici, če smo čisto odkriti, se tudi mi včasih sprašujemo, a to res ima smisel in ali smo v resnici čudni in neumni, ker se podajamo v to. Kakorkoli, vse našteto, poleg tega pa še dejstvo, da je tudi število družinskih srečanj pri nas nadpovprečno, močno vpliva na izgled hiše.

Toplo priporočam seznam želja za arhitekta. Naš je izgledal takole: zadetek na lotu, nov avto, zdravja, ljubezni, svetovnega miru…. :) No, pa v resnici ni bil nič manj iluzionističen: vsaj nizkoenergijska gradnja, lepe, normalne, rahlo moderne arhitekture, dvo(in pol)stanovanjski objekt s skupnimi servisnimi prostori in garažo, ki naj bo izločena iz temperaturnega ovoja, ampak oblikovno del hiše. Hoteli smo še skladiščni prostor za službeno dokumentacijo, shrambo ter ločeni stanovanjski enoti. No, ne povsem… jedilnici morata biti ena ob drugi, vmes bomo dali pa akustično predelno steno, ki jo bomo ob družinskih srečanjih odstranili in dobili eno veliko jedilnico. Vsi bi si na jug želeli dnevnih prostorov, delovnih in otroških sob, na severu pa naj bo spalnica :). Nisem še omenil, da smo filmofili in da imamo že sedaj v hiši ''kino sobo'', ki jo mora imeti tudi nova hiša. Ker je platno premera 2,8m, mora biti po pravilih soba dolga vsaj 4,5m, bolje 5m ali še bolje 6m. Pa na vsako stran platna sta dva samostoječa zvočnika, ki skupaj s platnom zahtevata vsaj 4,5m širine prostora. Aja, pa kamin bi imeli in vse naj bo tako, da so vodovodne napeljave čim krajše, da ne izgubljamo preveč toplote :) Poleg gromozanske zbirke filmov, imamo še večjo zbirko strokovne literature in ker smo vsi enakega poklica, je najbolj pametno, če imamo eno knjižnico. Seveda mora biti lahko dostopna obema stanovanjskima enotama….   In po prvem sestanku je arhitektka šla kupit loto listek, ker bil prvi seznam lažje uresničljiv. :)

Da tele naše mojstrovine ne bi bile prelahek zalogaj, je svoj piskrček pristavila še občina :) Hiša mora biti pravokotna, z razmerjem stranic 1: 1,4 do 2, sleme mora biti (kot ostale hiše okrog) v smeri S-J, nobene moderne arhitekture, s klasično streho, opečnate ali sive barve. So pa velikodušno dovolili izgradnjo ganka! HA, HA, HA….. In kar se je kasneje izkazalo za bistveno – L oblika je dovoljena. Ob tem so modro dodali, da moramo objekt na parceli orientirati tako, da bo čim bolj izkoriščal energijo naravnih virov in zmanjšal porabo občinskih virov. Saj ne veš več, kdo ima koga za norce.
Ne boste verjeli, navkljub vsem tem božičkovim željam, je Arhitektka izrisala smiselen načrt. Kar nismo mogli verjet. Ja, tolk je dobra! Če se bodo z briljantnostjo strinjali tudi na upravni enoti, pa povem kmalu.


























Severozahodni pogled - barve so še nedoločene, rjava je lesena prezračevana fasada




Jugovzhodni del





torek, 25. januar 2011

Nepotrebni stroški

Takole bi se glasil blog daljnega leta 1980, ko so naši starši gradili lepe, ravno prav velike, energijsko zelo varčne hiše. In do vseh teh spoznanj so prišli sami – brez dodatnih nepotrebnih strokov za npr. arhitekte, statike, električarje, zidarje, krovce… Lepo vas prosim, eno hišo pa ja znamo postavit. Zidake mečeš na kup in vidiš kaj bo nastalo, če je soba premajhna, zraven nje narediš eno večjo, sproti improviziraš. Protipotresniki… izolirana fasada, ah dajte no. Če si pa komu kaj rekel, je bil odgovor:«Saj so že naši očetje tako delali, pa še vse njihove hiše stojijo«.

Na Gradbenem inštitutu ZRMK so naredili analizo kakovostne gradnje v 20. stoletju in najboljše hiše so se gradile v prvih 20. letih prejšnjega stoletja. Nato je s svetovno krizo začelo primanjkovati surovin, za tem je vojna ustavila gradnje. S komunizmom se je začela doba navideznega razcveta, zidalo se je po kvantiteti, ne po kvaliteti. Protipotresnost je bila nepotreben strošek, veliko stolpnic v večjih mestih, iz tega obdobja, se bo ob prvem večjem potresu podrla kot hiša iz kart.. Vrh ''vrhunske'' gradnje je bil v letih '70-'85. Hiše, načrtovane za družine z 6. otroki, ki bodo, ko odrastejo, seveda živeli doma, pa še te načrte so velikokrat med gradnjo povsem spremenili. Gradil je vsak, ki je znal držati kelo in fangl, gradbeni material je bil najslabše možne kvalitete v 100-letni zgodovini, zunanja izolacija je bila 'brezveze', ker so bili energenti cenejši kot stiropor.. Med bolj brilijantnimi zamislimi se najde ideja o uporabi elektrofiltrirnega pepela za izdelavo zidakov – cele stanovanjske soseske so se, zlasti na Celjsko-Savinjsko-Šaleškem koncu, gradile iz tega poceni RADIOAKTIVNEGA materiala. Za to fazo gradnje že imam lastne izkušnje, tudi 15 let sem živel v EF hiši.  Na srečo se ponoči ne svetim. Vsaj ne dolgo. :)

                                          
 Arhitekturna brilijantnost samogradnje

V 90. letih so na srečo preklopili k varčnejši gradnji, hiše so bile še vedno prevelike, ampak vsaj izolirane so bile bolje. Kvaliteta gradbenega materiala se je začela izboljševati. Od časa do časa se je našel kdo, ki je za svojo hišo najel arhitekta. In tu pridemo do – po mojem mnenju – glvnega akterja za zniževanje stroškov. Dober arhitekt bo sicer nekaj stal, vendar bo izrisal hišo, ki bo optimalna za zahteve stranke, prostori bodo kar se da izkoriščeni, združil bo tri druge profile, ki lahko pripomorejo k racionalnejši rabi virov (električarja, strojnika in statika). Vsaka zasnovana stena bo imela svoj namen in bo trdno čuvala ta namen do naslednje ZRMK raziskave, ravno prav osvetljena in po potrebi namočena in prezračevana. :). Takole bi se pa glasila reklama za arhitekte. :)
Resnica je nekje vmes. Seveda se najdejo arhitekti, ki niso ravno na nivoju (kot v vseh poklicih) , vendar večina je dobrih in če hočejo obstati, se zate potrudijo in so pripravljeni na neskončne popravke naročnikov (kar vprašajte našo arhitektko, po moje naslednje leto ne bo nič risala, da si malo opomore od naših izmišljotin). In končni izdelek je tak, da imaš poleg funkcionalne hiše tudi natančen popis materiala potrebnega za izgradnjo in dejansko lahko primerjaš predračune ponudnikov (v  primeru, da poleg projekta PGD izdelaš tudi PZI) ter tako prihraniš 10 tisoče € (po mojih predračunih). Ker drugače ponudniki nevidno izpuščajo kup enih postavk, da znižajo svoj predračun in tako izpadejo kot najbolj ugodni. Ko pa so dela opravljena…. Šok v denarnici.
Opomba 2013: Pri nas je bil popis del praktično neuporaben, saj sem med gradnjo ugotovil, da je bolj pomemben občutek, ki ti ga da nek izvajalec, kot pa predračun. Tako ali tako tekom gradnje hitro ugotoviš, kakšna je realna cena nečesa na trgu in so vsi izvajalci tam-tam. Ko pa je treba zadevo izpeljati, je bistveno pomembneje, da je narejena strokovno in z odnosom, kot pa poceni in s komplikacijami. In ja, ta občutek je imel vedno prav - na žalost tudi takrat, ko ga nisem poslušal, pa bi ga moral...

Pri pasivni hiši je arhitekt nuja. Na žalost, tu ni več pravila: »večina jih dela dobro«, ampak samo tisti, ki so se o tem zares poučili. Ko smo izbirali našega arhitekta, smo ugotovili, da pravzaprav veliko njih načrtuje sedaj moderne, pasivne hiše, njihovo znanje pa…. Jaz sem, po tej ugotovitvi, najprej pogledal načrte njihovih pasivnih hiš in sam pri sebi nastavil čisto preprost filter – kvadratura okenskih površin na severni steni. Ne boste verjeli, koliko ''pasivnih'' arhitektov je imelo velikih steklenih površin na sever. No, pri pregledovanju načrtov smo našli tudi arhitektko, ki je takrat ravnokar (opomba v hišo je vseljena od 2011) zaključila svojo pasivno hišo. (če bi kdo hotel pogledati, je hiša tu: http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/si-baza-podatkov-lesena-pasivna-hisa-starc.htm#) Njeni načrti so bili popolni, pasivni in lepi hkrati, inovativne rešitve kamorkoli se obrneš. In po prvem sestanku smo se odlično ujeli. Od takrat naprej smo mi zadovoljni, arhitektka pa verjetno preklinja dan, ko se je spustila v našo odisejado 
:). No, saj na splošno ji ni hudega, res pa je, da smo jo s svojimi željami utrujali, je pa na svoj izdelek lahko upravičeno ponosna. O projektu pa drugič.

ponedeljek, 24. januar 2011

Prostor pod soncem

Ob iskanju parcele, prej ali slej prideš do ugotovitve, da je za varčno hišo pravzaprav, bolj kot iskanje prostora pod soncem, primeren izraz iskanje prostora proti soncu :). Tako smo začeli tudi mi. Z bratovo pomočjo (v resnici je večino dela opravil on), ki je geograf, sva zasnovala računalniški zemljevid lokacij do 50km od Ljubljane, kjer imamo idealne pogoje. Zelo znanstveno sva predvidela južno ekspozicijo, nadmorsko višino (v izogib megli), prevozne poti, vrtci in šole do 5km daleč in seveda parcela je morala biti poceni. Ha, ha…. Izpljunjeni zemljevid je bil sicer zelo lepo pobarvan, vendar je bilo zadetkov filtru primerno malo. In bolj kot sem gledal tiste pogoje, ki sva jih veleumno postavila, bolj sem ugotavljal, da v bistvu do potankosti opisujem kraj, kjer živimo :) Zgooglali smo možne parcele in 100m od naše sedanje hiše, je kot naročena, na nas čakala najlepša parcela (pod) proti soncu, pa še prodajajla se je... že eno leto.

Tako dolga prodaja je bila z razlogom, saj so, čisto po slovensko, sosedje onemogočali dostop do nje, čeprav je bila pot jasno zarisana tudi v ZK. Ta pot je bila tudi že asfaltirana (praktično do najlepše parcele proti soncu), da ne govorim, da se že toliko časa vozijo po njej, da bo potrebna obnove. V opozorilo vsem, ki se lotevajo nakupa – preverite stanje osebno na zemljiški knjigi in če vam tam zagotovijo, da je vse OK…. NE  JIM VERJET! To smo naredili mi in podedovali vsaj 7 let trajajoč spor. Ja vem, to ni mogoče. No pa je! Profesionalci na zemljiški knjigi bi morali vedeti, kdaj na parceli lahko gradiš, kdaj pa ne. No tudi oni so samo ljudje. Baje. Ampak ni za skrbet. Eno leto kognitivne vedenjske terapije oz. po domače pogovarjanja s sosedi, je privedlo do tega, da so zaenkrat žličkarjem dovolili dostop na parcelo. Aja, žličkarji… no naj mi ne zamerijo, to je moj ljubkovalni izraz za arheologe. Poleg tega, da bomo živeli na nalepši parceli proti soncu, je to isto ugotovil že rimski cesar Pasivni Prvi in tam dal zgraditi svojo vilo s savnami, jakuzziji, adrenalinskim parkom za svoje vojake in ….. No, tako nam je bilo predstavljeno s strani občine in arheologov. Baje je treba nujno preveriti, da ni kje ostala kakšna pobarvana puščica, savna brisača ali pa celo Pasivni sam. :) Nikoli se ne ve in žličkarji so delo opravili temeljito in strokovno. Skale so zglancali, da so tako izgledale verjetno nazadnje, ko so bile še na dnu morja in nato so jih zasuli nazaj. Malo spominja na policijsko polaganje kablov za mobitele, vem. Če ne verjamete evo slikce:








No na žalost cesarja nismo našli, njegov tematski park je bil pa očitno nekje drugje. Baje so se ušteli zaradi neujemanja ročno vodene in digitalne zemljiške knjige :) Ga že iščejo pri sosedih 100m stran :):):). Mi pa imamo žegen, da lahko razkopavamo po mili volji.

Po arheološki avanturi, nam ni preostalo drugega, kot da se pripravimo na izkopavanja, ki jih bo kaaaaar nekaj. In to v samo skalo. Bo pa kopal domačin, ki je strokovnjak in mu gre hitro. Ta bližnjim sosedom, smo pa že, kot novoletno darilo, razdelili čepke za ušesa. V času od prvotnega nastanka te objave, pa smo dobili tudi dovoljenje za gradnjo od prej omenjenih sosedov. No, smo pa kljub vsem zapletom na parceli, hvaležni, da jo imamo, ker bi se tudi znani župan strinjal, da je DAJLEPŠA DA SVETU, DE?





nedelja, 23. januar 2011

Miti, predsodki in težave

Ko se pogovarjaš z različnimi ljudmi, naletiš na neverjetne izjave glede pasivnih hiš. In ene so prav strašljive moram priznati. Že službeno sem navajen preverjati takšne in drugačne informacije, zato pri izbiri načina gradnje ni bilo nič drugače. Če sem hotel ločiti prave dileme od popolnih buč, mi ni preostalo drugega, kot da preverim informacije pri verodostojnih virih (čimbolj verodostojnih, bo boljši izraz). In tu so moje ugotovitve.



1. V pasivni hiši ne smeš odpirat oken. Najbolj znameniti stavek, ki se je neverjetno prijel in moram priznat, da je kar nekaj časa trajalo, da sem našel izvor te zablode. Res ima hiša prisilno prezračevanje, ki popolnoma izniči potrebo po odprtih oknih, ker imaš vseskozi svež zrak. Ampak res nihče, tudi ljudje z Ekosklada, te ne bo hodil gledat, pa če imaš sneta vsa okna. Boš pač porabil več energije za ogrevanje, tvoj problem. Prezračevanje bo še vedno delalo, sicer brezveze, ampak bo, zaradi tega se ne bo pokvarilo. Spomladi, poleti in jeseni, te nihče ne ustavlja, da ne bi odpiral oken, lahko tudi izklopiš prezračevanje (moraš pa imeti okna, ki se odpirajo J). Pri minus 10 in več, pa ne poznam nikogar, ki bi prav hudo zračil. (če ima prezračevanje, je pa to sploh neumnost). Aja pa še izvor zablode: prve pasivne hiše, so zaradi pomanjkanja materialov, ki bi zagotavljale Uw<0,8Wm2, uporabljale fiksna okna, ki so bila s tem tudi cenejša. In to se je uporabljalo nekaj let. Verjamem, da v takih hišah niso mogli odpirat oken :-).

2. Če pečeš ribe, ali greš na WC, zaradi rekuperatorja smrdi po celi hiši. V vseh toplih (in smrdečih) prostorih je odsesovalnik zraka (WC, kuhinja, kopalnica), drugje so vpihovalniki, če zelo poenostavim vse skupaj. V rekuperatrju se na vstopni zrak prenese samo toplota, ker se zraka fizično ne mešata.V resnici ima ta problem hiša brez prezračevanja (če nima ustrezne nape ali ventilatorja).
OPOMBA 2013: edini vonj, ki je zmožen razširitve po hiši je vonj praženja čebule. Plin, ki ga izloča čebula je vodotopen, kar pomeni, da pri vseh rekuperatorjih, ki vračajo vlago, teoretično lahko z vlago prenesemo tudi "čebulo". V praksi to pomeni, da na izstopni rešetki za 10-15s zavohamo zelo blag vonj, ki pa po tem času povsem izgine. (opomba2: moje pripombe je treba jemati z rezervo :-) Noben normalen človek tega ne bo šel preverjat ali ga zaznaval, jaz pa pač sem, ker me je zanimalo, kaj je res pri teh "vražah", ki jih ljudje širijo naokrog :-))

3. Pasivna hiša je grda kubistična stvaritev, ki v naše okolje ne paše. Ja, tudi mene po vseh letih oglaševanja še vedno presenečajo take izjave. Pasivna hiša je lahko kakršnekoli oblike (ki jo dovoljuje PUP seveda), za to, da bo pasivna mora čimbolj izrabljat energijo sonca in imeti čimmanjše toplotne izgube. Pika. (v resnici mora biti tudi zrakotesna, ampak kot že vemo, je to zaradi zagotavljanja kvalitete gradnje, če smo kolikor toliko natančni na porabo nima kaj dosti vpliva) Kako to na parceli dosežeš, je problem vsakega posameznika posebej (oz. njegovega arhitekta). Večina pasivnih hiš na našem trgu je klasično zgledajočih slovenskih hiš z dvokapnico. Res pa je, da je najlažje doseči pasivnost s škatlo. No, v resnici je najlažje s kroglo, samo bi rad videl občino s takšnim prostorskim planom :-)


In še REALNE  TEŽAVE:

           Nekateri urbanisti v Sloveniji, ki občinam pripravljajo prostorske ureditvene plane (PUP) so nad vlado in zagotovo nad naravo. To pa je žalostna resnica. Kljub navideznim prizadevanjim vlade, da bi znižala porabo energije, zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, je v ogromno občinah PUP takšen, da močno otežuje gradnjo pasivnih hiš. Primer – občina Grosuplje je konec 2010 (po tem, ko smo imeli novo najtoplejše leto v zgodovini) sprejela nov ZELO NAPREDEN PUP, ki v kraju kjer živim, od 50 lumarjevih in 57 marlesovih tipskih nizkoenergijskih in pasivnih hiš objavljenih na spletni strani, ne morem postaviti niti ENE, tako kot je bila mišljena! Takih, ki bi jih lahko postavil je sicer 5, vendar so vse z neprimerno razporeditvijo prostorov, ker občina ne dovoljuje spremembe orientacije slemena. Če teh 5 postavim, bom imel resne težave poleti, ker je večina steklenih površin na zahod. Vglavnem ''problematične'' hiše padejo na oblikovnih postavkah razmerja stranic hiše 1:1.4. Tudi po dveh pritožbah z argumetacijo, se niso premaknili niti za mm. Pa vse kar sem jih prosil, je bilo, da dovolijo spremembo orientiranosti objektov.

Opomba 2013: Težave s PUP-i so povsem enake kot v času nastanka tele objave :-(.

Absolutne resnice

Ko sem pregledoval pogoje za pasivno hišo, so se neprestano pojavljali eni in isti podatki, kot nekakšen pravilnik, ki ga sprejmejo naši vrli poslanci. Če nisi naš.... si nepasiven J Če povzamem bi bilo nekako takole.

ABSOLUTNE resnice!

1. Zemlja je okrogla in kroži okrog sonca :) baje.

2. pasivna hiša je definirana kot zgradba, ki po izračunu PHPP (računalniški simulator) porabi manj kot 15kWh/m2 (1,5l kurilnega olja/m2) ogrevane površine. 
In to je to, tako preprosto... ja na žalost tu zraven spada še ena majcena, majcena podrobnost, ki jo pa večina investitorjev in arhitektov ignorira, čeprav ne vem kako je to sploh možno - toplotne izgube morajo biti manjše od 10W/m2. Gleda na videno pri nas večina pasivnih hiš zadosti kriteriju po ogrevanju, ne pa kriteriju po izgubah - in zato imajo pasivne hiše vgrajen sistem ogrevanja. Prava pasivna hiša se ogreva toplozračno in je cenejša kot ''slovenska'' pasivna hiša, ki ima vgrajeno ogrevanje s talnim ali radiatorskim gretjem. Kdaj smo tu zgrešili ne vem, sumim pa da imajo ponudniki ogrevalne opreme prste vmes. 
Kako ti dve zahtevi zagotoviš, je tvoja stvar, kakšne materiale uporabiš, tudi, dokler ustrezajo standardom za pasivno gradnjo. Večinoma pa je to stvar arhitekturne zasnove in naravnih danosti, saj je po moje glavni princip pasivne hiše v izkoriščanju naravne toplote sonca.

3. Pasivna hiša mora imeti prisilno prezračevanje s sistemom za vračanje (rekuperacijo) toplote.  Brez tega ne gre. Da bi skozi okna lahko zagotovili zadostno izmenjavo zraka in hkrati porabo energije ohranili na nivoju pasivne hiše, je nemogoče. V praksi (in po PHPP) ima ista (povprečno velika) hiša, pred vgradnjo rekuperatorja,  25-35kWh/m2 večjo porabo energije, kot po njej.
Tudi če bi zidal klasično energijsko potratno hišo, bi se odločil za vgradnjo takšnega prezračevanja. To namreč skrbi za stalno svež zrak v hiši, kar je danes, ko okna (tudi najbolj energijsko ''potratna'') tako tesnijo, da ni več nobene druge izmenjave zraka, nuja, če nočeš živeti v zatohlosti.
Kot že povedano v prejšnjem odstavku, se (lahko/mora) tudi ogrevanje vrši preko vpihovanja zraka. Slabost (nezanemarljiva) takšnega načina ogrevanja pa je presuh zrak pozimi. Zato tudi ne bentim preveč čez našo zasnovano hišo, ki se ogreva preko mlačnih radiatorjev (40-35°C), pozimi pa lahko vlago kljub temu ohranjaš na vsaj spodobnih 50-55%. Res pa je, da bo zaradi vlažnega luksuza 10.000€ dražja. Koliko vlažilcev zraka je že to :) 

4. V oceni toplotne porabe stavbe ni stroškov za ostalo energijo – elektriko in pripravo tople vode. 
V resnici v definiciji prava pasivna hiša porabi :
≤ 120 kWh/m2 primarne energije letno
≤ 18 kWh/melektrične energije letno


Če ste energijsko potratni z razsvetljavo in električnimi aparati, končni mesečni račun ne bo tako zelo nizek. Ugotovil pa sem, da nihče ne pove, da povprečno  prisilno prezračevanje porabi (relativno veliko) elektrike. Za 2 ventilatorja (vstopni in izstopni) po 50W, krat 24ur in na dan znese 2,4kWh, na mesec pa 74kWh. Ob trenutnih cenah elektrike je to od 7 do 8 €/mesec samo za prezračevanje, odvisno pač pri komu naročate elektriko. Če prezračevanje poženemo na malo več (80%), poraba tistih ''ventilatorčkov'' pri našem modelu (paul novus 300) poskoči na 90W, odvisno seveda od moči naprave. Ampak te konice na srečo niso preveč pogoste.
Skratka če zadostite kriteriju po porabi energije za ogrevanje, boste po Ekoskladovi definiciji imeli pasivno hišo, odgovorno pa bi bilo načrtovati tudi ostalo porabo tako, da zadostite še drugim energijskim kriterijem, čeprav nas nihče ne vleče za ušesa če tega ne storimo. In vsi vemo, kako se končajo stvari, ki niso obvezne...

5. pasivna hiša je zrakotesna, z izmenjavo zraka manj kot 0.6volumna na uro (kadar ventilator na vratih pri Blower door testu dela razliko 50Pa med notranjostjo in zunanjostjo). Normo je postavil V. Feist oz. njegov inštitut. Glavni razlog pa ni tak, kot ga razlaga večina - preprečitev toplotnih izgub skozi špranje. Te so tako majhne, da so se že pojavili pritiski, da bi Feist to načelo izločil iz pogojev za pasivno hišo. Vendar, kot lahko povemo tisti, ki smo ga imeli čast poslušati (na youtubu, kje pa drugje? J), je sam jasno povedal, da je edini razlog za ta pogoj,  preprečitev poškodb na konstrukciji stavbe, ki bi ga povzročila vlaga v tem zraku, ki bi uhajala skozi špranje (in bi seveda kondenzirala). Po domače to pomeni lastna kontrola kvalitete gradnje.

6. V pasivno hišo sodijo samo okna s troslojno zasteklitvijo, z nizkoemisijskim nanosom, skupna toplotna prehodnost Uw<0,8W/m2K.
No tu pa že treščimo v sivo cono. Če pogledamo povzetke raziskav, ki so jih delali na poskusnih objektih vidimo, da je res dejstvo, da pri 3-slojnih oknih z nizkoemisijskim nanosom z večanjem kvadrature  zasteklitve poraba enrgije v stavbi pada. Povedano po domače - če večaš steklene površine, nižaš porabo, ker skozi njih več dobiš, kot izgubiš. Vendar pri dvoslojnih opazujemo enak efekt, sicer manj in računica velja samo do nekje 40m2 steklenih površin. Če ne verjamete, evo slike iz predavanja dr. Feista:







Je pa treba izpostaviti, da je tu podatek samo za steklo - kvalitetno steklo ne zagotavlja tudi kvalitetnega okna, saj so lahko izgube pri okenskih okvirjih nekaterih ponudnikov bistveno prevelike.
Eni zagovarjajo dvoslojno zasteklitev na južna okna, ker so prek njih veliko večji sončni dobitki (dvoslojno steklo ima prepustnost za sončno svetlobo okrog 80%, trislojno pa okrog 50%) Sploh ideja v kombinaciji z ruletami je zanimiva. Te bi pozimi ponoči spustili in izboljšali toplotno prevodnost…. Skraka siva cona. No vse je pa jasno na našem Ekoskladu. Tam ni dileme, če hočeš peneze, jih moraš prej zapravit za trislojna okna.

OPOMBA 2013: V realnosti se je pri nas pokazalo, da je vseeno bolje, če je zasteklitev 3 slojna, pa čeprav je g vrednost stekla (prepustnost za sončno svetlobo) samo okrog 50%). Kadar namreč sije sonce, je v hiši hitro prevroče (tudi, če je zunaj minus), veliko pa je pozimi zelo mrzlih dni brez sonca in takrat so izgube preko dvoslojne zasteklitve precej večje. 



sobota, 22. januar 2011

Zakaj pasivna hiša?

Najprej je bila ideja... in to v glavi nekoga drugega. Če smo natančni v glavah Skandinavcev kakopak. Švedi in Danci so že leta 1980, ko smo mi gradili hiše z najmanj stroški (sploh tistimi nepotrebnimi za arhitekte in statike :) ), uvajali tako neumne in nepotrebne ukrepe kot so debelitev zunanjega toplotnega ovoja stavbe, zrakotesno zapirali hiše in vgrajevali okna z boljšo izolativnostjo. Pa se je našel en mandlc  prof. Bo Johansen (Danec) in že leta 1980 razvil koncept pasivne hiše. Pridružili so se mu še  Wolfgang Feist (Nemec) in drugi, ki so, preko pilotskih raziskovalnih zgradb, prišli do ugotovitev za postavitev prve pasivne hiše leta 1991 v mestu Darmstadt. Razen tega, da so zadevo arhitekturno še malo dodelali, ''the rest is history''. 1996 je bilo leto, ko so zadevo požegnali tudi za ''normalne'' ljudi, zaradi vseh raziskovalnih podatkov razvili računalniški model PHPP (passive house planning package), ki pomaga načrtovalcem določiti energetske okvire svoje mojstrovine. Od takrat naprej Feist velja za očeta pasivne hiše, Darmstadt pa je svetovna prestolnica pasive, s svojim inštitutom, ki pove kaj tja paše in kaj ne.

V Sloveniji smo tako kot glede večine stvari enih 10 let zadaj. Prvi entuziasti, ki so se lotevali takšnih projektov, so bili logično čudaki, ki nerazumno toplotno izolirajo svoje hiše, pa vendar so po vsem tem času še vedno vanje naseljeni in se celo počutijo odlično :) So pa poslovno priložnost začutila podjetja, ki so postavljala montažne hiše in z dejstvom, da je Slovenija zelena dežela, polna lesa, pognala reklamno kolesje lesene pasivne hiše. Mimogrede prva pasivna hiša je zidana, obdana s stiroporjem, pa se začuda noben od njihovih prebivalcev ni pripravljen odseliti iz njih. Da me ne bo kdo narobe razumel – takoj bi si postavil leseno hišo iz vseh prednostnih razlogov, ki jih spretno in upravičeno navajajo tudi zagovorniki lesene gradnje. Vendar  pa se vse začne in konča pri tem, koliko si je nekdo sposoben privoščiti in tu se pozna modernost Ekologije nasplošno. ''Eko'' pridevnik ima približno takšno moč, kot pridevnik ''poročni'' - samo ob dodanem besednjaku cena poskoči vsaj za 20%. Resnica pa je, da tudi slučajno lesena gradnja ni edina pasivna in tudi ne edina EKO. Hvala bogu, so to prepoznali tudi zaspani ostali proizvajalci in počasi so se v SLO poleg lesenih in tistih z modularnimi neopornimi zidaki (Isorast, Isoteq, Wolf), ki so imele mimogrede v štartu podobno ''lepotno'' napako kot lesene (cena), začele postavljati tudi klasično zidane pasivne hiše. Tu je manevrskega prostora za navijanje cen manj, čeprav tudi tu moraš biti previden. Bom pa sporočil končno ceno enkrat prihodnje leto in bomo videli, ali sem bil upravičeno pameten ali bom ''po nesreči'' zbrisal moje veleume s tega bloga J
OPOMBA 2013: Zidana gradnja je cenejša, se je pa modernost "eko" pridevnika preselila tudi v to panogo in ni več samoumevno poceni.

Zakaj smo se pasivni noriji pridružili tudi mi – v glavnem zaradi narave. Vsakemu s pol možganov je jasno, da se svet okoli nas zelo hitro spreminja, in ker pričakujemo, da bodo temperaturni ekstremi, deževja, viharji, toče in vse kar opažamo zadnja leta, samo še pogostejši, smo pač zasnovali, kolikor se da, na to prilagojeno hišo.
Porabila bo manj kot 10kWh/m2 energije za ogrevanje, se pravi, da tudi če ostanemo brez zalog energentov, bomo nekako preživeli, če ne drugače z vsakodnevnim pol urnim jutranjim tekom po stopnišču, ki bo ogrel hišo vsaj na 20°. To, da bomo s tem bistveno manj izčrpavali naravo, pa je samo dodaten bonus.